Novodobni električni avtomobili privabljajo čedalje več kupcev, posledično je na naših cestah iz dneva v dan več takšnih vozil, vse to pa prinaša nova varnostna tveganja za vse udeleženca v prometu, predvsem ob povezavi z 'over-reliant' populacijo voznikov, ki ob vožnji avtomobila slepo zaupajo vgrajenim asistenčnim sistemom.
Ker je v Švici trenutno že v obtoku približno 25.000 registriranih, striktno električno gnanih avtomobilov so pri švicarski izpostavi zavarovalnice AXA pripravili novo serijo poskusnih trkov, ker želijo informirati potrošnike o različnih varnostnih tveganjih v javnem prometu, ki jih pred prihodom sodobnih električnih vozil ter masovno, s strani marketinga spodbujeno invazijo asistenčnih sistemov pač nismo poznali. Švicarje je ob tem zanimalo predvsem to ali so striktno električno gnani avtomobili bolj nevarni za uporabnike kot klasično gnani avtomobili, ker imajo električni avtomobili drugačno zasnovo in drugačne tehnične rešitve. Analiza njihovih odškodninskih zahtevkov je pokazala, da temu ni tako, ker število prometnih nesreč z vpletenimi električnimi avtomobili ni nič večje od števila podobnih nesreč z vpletenimi klasičnimi avtomobili.
Razlika se pojavi glede na kategorije vozil, ker so Švicarji prišli do zaključka, da so lastniki in uporabniki majhnih in kompaktnih električnih avtomobilov manj agresivni v prometu, posledično povzročijo za 10 odstotkov manj prometnih nesreč kot lastniki in uporabniki klasično gnanih avtomobilov iz evropskega A (mini) in B (supermini) segmenta. Povsem drugačno sliko pa ponuja kategorija modnih SUV vozil in oblikovnih križancev, ker so lastniki takšnih, striktno električno gnanih predstavnikov avtomobilov za delo, šport in prosti čas precej pogosteje (2014 - 2018: + 40 %) vpleteni v prometne nesreče kot pa lastniki podobnih, konvencionalno gnanih vozil te vrste. Med najbolj pogostimi vzroki za povečano število prometnih nesreč, ki jih povzročijo vozniki električnih avtomobilov, pa omenjajo spremenjen vedenjski vzorec električnih avtomobilov ob pospeševanju ter zaviranju.
Vožnja z električnim avtomobilom zahteva od voznika privajanje, ker lahko električni avtomobil ustvari bliskovite in konstantne pospeške, ki jih vozniki fosilno gnanih avtomobilov sploh nismo vajeni. S to tematiko se ukvarja prvo izvedeno poskusno trčenje s scenarijem, ki predvideva, da se ob vožnji z električnim avtomobilom na običajni prometnici približujete ovinku in ob tem izrazite tudi željo po ne preveč izrazitem pospeševanju, vendar vas električni avtomobil s takojšnim odmerkom prevelike doze pospeševanja ob tem ujame povsem nepripravljene, ker od avtomobila pač niste želeli in pričakovali takšnih pospeškov. Vse to pa ima tudi posledico v obliki prevelike vstopne hitrosti v ovinek, ki ga sicer z nekaj spretnosti lahko zvozite, vendar ob tem nehote s približno 68 km/h pristanete na nasprotnem voznem pasu. In glej ga zlomka, ravno takrat se je tam pojavil tudi veliki, podobno hitri, volvo V70 …
Za oba voznika je odvijanje takšnega usodnega scenarija tako hitro, da jima enostavno zmanjka časa za ukrepanje in obe vozili se srečata s skupnih 140 km/h (približno). Temu primerna je tudi velikost območja razsutih razbitin obeh vozil po izveden čelnem trčenju z delnim prekritjem. Možnost preživetja potnikov v obeh vozilih je izredno majhna, glavni preiskovalec nesreč pri zavarovalnici AXA je ob tem podal mnenje, da potniki v obeh vozilih takšnega trka sploh ne bi preživeli, ker sta imela oba testna subjekta (renault zoe & volvo V70) po tako močnem trku močno poškodovani potniški celici. Več možnosti za preživetje so sicer namenili potnikom v volvu, vendar ne zaradi marketinško opevane varnosti vozil te znamke in njegove velikosti in mase, temveč zaradi preprostega dejstva, ki pravi, da v takšnem volvu ni paketa vgrajenih litij-ionskih baterij, potniki v električnem renaultu nimajo te 'ognjevarne' sreče …
Za švicarsko mnenje je krivo naslednje dejstvo, ki pravi, da bi v takšni nesreči prišlo tudi do velikih poškodb vgrajenih litij-ionskih akumulatorjev, posledično bi lahko prišlo do samovžiga električnega vozila s katastrofalnimi posledicami za ujete in od karambola že močno poškodovane potnike. Zakaj fantaziram o samovžigu, če je iz priloženih fotografij razvidno, da se zoe po trku ni vžgal? Švicarji niso 'priplavali po juhi', zato so se scenariju samovžiga na testu enostavno izognili z vgradnjo 'lažnih akumulatorjev' ('Akku-Dummies') s približno 300-kilogramsko maso. V realnosti je drugače, ker so Švicarji že razvili in pričeli redno uporabljati poseben, hermetično zaprt, ladijski kontejner z vgrajenim gasilnim sistemom, kjer za 48 ur (karantena) končajo vsi podobno razbiti električni avtomobili na območju, kjer je pač postavljen tak kontejner. Ob tem sporočajo proizvajalcem električnih avtomobilov, da si želijo v karoserijah električnih avtomobilov tudi dodatne 'luknje' s cevmi, ki bi vodile direktno do paketov vgrajenih akumulatorjev, ker bi na ta način lahko hitro poplavili vgrajene akumulatorje in tako preprečili izbruh močnih in neobvladljivih požarov.
V drugem testnem scenariju, kjer so uporabili enega izmed kompaktnih elektro-trojčkov (citroën C-Zero, mitsubishi i-MiEV in peugeot Ion) so prikazali nevarnosti ob srečanju tihih električnih avtomobilov s pešci. Čeprav je EU že sprejela ukrep, ki leta 2021 v nove električne avtomobile predvideva vgradnjo generatorjev zvoka, je v javnem prometu veliko električnih vozil brez takšne tehnologije, ki bi pešce opozorila na bližino potuhnjeno tiho delujočega električnega avtomobila. Zato se večina neželenih srečanj med pešci, kolesarji in električnimi avtomobili zgodi predvsem pri nižjih hitrostih, ko so električni avtomobili skoraj neslišni. Po tem scenariju voznik električnega avtomobila ob vzvratnem zapuščanju parkirnega mesta ne opazi starejše peške, ki se mu približuje s strani, medtem ko peška zaradi potuhnjeno tihega delovanja električnega pogonskega sklopa v svoji bližini ne sliši električnega avtomobila, ki se pripravlja na 'akcijo'. Na prvi pogled to ni ravno spektakularna nesreča, vendar ima za peško lahko velike in težke posledice, sploh v primeru, da vas povozi kakšna velika modna 'SUV krava'.
Isti testni avtomobil so Švicarji nato razbili v eksperimentu, ki je ponovno dokazal, da je v slepo zaupanje v tehnologijo lahko hitro usodno za vse 'over-reliant' voznike, ki verjamejo v marketinške in novinarske pravljice o 100-odstotni zanesljivosti delovanja današnjih asistenčnih sistemov. Po tem 'samomorilskem' scenariju se je testna lutka prepustila v roke medijsko opevanemu 'avtopilotu' in ob tem seveda poslala možgane 'na pašo' (mokre sanje 'IT fetišistov' ob vožnji z avtomobili …), čeprav to po obstoječi prometni zakonodaji ('Wiener Übereinkommen über den Straßenverkehr' iz leta 1968, pred časom so ga posodobili …) ni niti pametno niti dovoljeno (voznik lahko prepusti kontrolo vozilu za največ 3 minute, po tem času se morata roki ponovno znajti v bližini volanskega obroča …). Po tem scenariju se testna lutka zelo sproščeno vozi z avtonomno delujočim električnim avtomobilom po avtocesti, in to s približno 100 km/h. Vendar se po tem scenariju v nekem trenutku, ko avtopilot ugotovi, da se pred njim nahaja avtocestno gradbišče in da ni več sposoben sprejemati pravilnih odločitev, oglasi alarm, ki testno lutko z možgani 'na paši' popolnoma zmede. Ker se avtomobil premika s skoraj 100 km/h in vsako sekundo na slepo prevozi veliko metrov, testni lutki posledično zmanjka časa za pravilno oceno stanja, prevzem kontrole nad vozilom in odreagiranje, zato se avtomobil zaleti v cestno ograjo pri hitrosti 94,7 km/h. Ker je cestna ograja prebila avtomobil na sredini karoserije, se je testna lutka, ki je preživela, po izvedem trku lahko veselila novih delovnih dni, roza obarvan mitsubishi pa je končal na odpadu.
