V zadnjem času sem zasledil že veliko avtomobilskih testov, tudi v slovenskih medijih, kjer novinarji ob srečanjih z današnjimi 'pol-avtomatiki', ki še niso povsem stoodstotno sposobni obvladovanja avtonomne vožnje, 'delajo lužice' od čiste sreče, nihče izmed njih pa ob tem ne razmišlja (naglas …) o moralnih aspektih tega 'avtonomnega' početja …
K sreči pa na tem svetu obstajajo tudi pametni ljudje, ki ne delujejo samo po inspiracijah ali diktatu avtomobilskega marketinga, recimo zaposleni v svetovno znanem inštitutu MIT (Massachusetts Institute of Tehnology), kjer so pred časom ustvarili posebno spletno stran. Obisk spletne strani 'Moral Machine' je obvezen za vse, ki si želijo ustvariti jasno sliko o tem, kako težke in pomembne bodo nekatere moralne odločitve za centralni računalnik v avtonomno delujočem avtomobilu v primeru neželenih srečanj z ostalimi udeleženci v prometu.
Bodimo iskreni, v naši družbi je čedalje več ljudi, ki si želijo ugodno preživeti življenje s čim manj razmišljanja in po možnosti tudi s čim manj gibanja, obstajajo pa tudi takšni, ki že brez pritiska okolja niso sposobni sprejemati razumnih odločitev. Za njih je prepustitev razmišljanja in ustrezne presoje računalnikom v krizni situaciji na cesti optimalna rešitev, ki jih celo pomirja. Težava leži v tem, da računalnik v vašem avtomobilu v takšnih trenutkih odločanja ne bo nevtralen, temveč sprogramiran s strani neznanega človeka ali skupine ljudi, ki imajo morda drugačne moralne poglede kot vi. Komu naj človek zaupa v takšni situaciji?
Recimo v primeru, ko bo 'pametni' računalnik v vašem samodejno delujočem vozilu ugotovil, da se je pred avtomobilom na cesti znašla 'ovira' (človek, žival ali predmet …), ki se ji z zaviranjem ne bo mogel ogniti. Se bo avtomobil še naprej držal podobne smeri kot 'Titanik' (vsaka podrobnost z velikimi modnimi 'športnimi' SUV-ji je povsem naključna …) ob srečanju z ledeno goro, ker bo želel zaščititi potnike v vozilu? Morda bo raje izbral opcijo, kjer bo 'ovira ostala cela' in se bo z manevrom izogibanja skušal ogniti 'oviri', vendar bo ob tem priletel v kakšno 'nepremičnino', drugega udeleženca v prometu ali pa zgrmel s ceste ...
Na koncu pridemo do vprašanja koliko je sploh vredno človeško življenje, ker vam nekateri današnji proizvajalci avtomobilov, kjer ob pomoči 'nevtralnih' novinarjev z velikim pompom že pridno oglašujejo njihove pridobitve na področju avtonomne vožnje, na to vprašanje sploh ne bodo znali odgovoriti. Je življenje babice ali dedka vrednejše od življenja majhnega dečka ali deklice? So potniki v avtomobilu, ki so avtomobilski znamki dobro napolnili blagajno, v očeh programerjev (ob podpori marketinga …) vredni več od pešcev od katerih proizvajalec nima nič? Bo imelo morebitno kasnejše cenejše popravilo avtomobila po nesreči vpliv na izbiro trajekcije avtomobila? In kaj je z živalmi?
Si resnično želite tega, da bo o usodi (kdo je vreden da preživi in kdo ne v slučaju prometne nesreče …) vaših družinskih članov, prijateljev, znancev in hišnih ljubljenčkov odločal nek vam popolnoma neznan programer iz Stuttgarta ali pa nek ekonomist iz Münchna, ali pa kakšen s stresom preobremenjeni Ingolstadtski menedžer, ki bo ugotovitve in raziskave na področju avtonomne vožnje z veseljem prepustil kakšnim 'specializiranim' agencijam, ki bodo seveda hitro ugotovile, da je to relativno novo področje za njih prava 'zlata jama'. Na te moralne dileme bo moral vsak potencialni kupec novega avtonomno delujočega avtomobila odgovoriti sam …
