V Stuttgartu so v teh dneh pokazali prve uradne fotografije trenutno najmočnejše serijske limuzine na svetu, ki hodi po stopinjah legendarnega Mercedes-Benzovega turnega dirkalnika iz leta 1971…
Pisalo se je leto 1971. 25. julija se je na startu vztrajnostne dirke 'Spa-Francorchamps 24-hour race' pojavilo 60 turnih avtomobilov, ki so danes primerljivi z aktualnimi junaki serije FIA WTCC. Med njimi je še posebej izstopal edini sodelujoči mercedes-benz, ki je gledalce med kvalifikacijami že očaral z zvokom in zmogljivostmi, ki jih je lahko ustvaril vgrajeni 6,8-litrski atmosferski bencinski osemvaljnik. Čeprav AMG-jeva ekipa (voznika: Clemens Schickentanz in Hans Heyer) sploh ni sodila med favorite (ford capri RS, BMW 2800 CS, chevrolet camaro, opel commodore GS/E in alfa romeo GTA) za zmago na takratni dirki, je Clemens Schickentanz dvignil veliko prahu že na kvalifikacijah, ko si je s hitrim krogom privozil peto startno pozicijo. Rdeče obarvana nemška limuzina z dolgo medosno razdaljo je takrat šokirala 80.000 prisotnih gledalcev in tudi ostale 'udeležence' na stezi, predvsem po zaslugi svoje neulovljivosti (končna hitrost: 265 km/h) na ravnih odsekih tega legendarnega belgijskega dirkališča (dolžina kroga: 14,1 km), ki leži na območju Ardenov. Čeprav je 'pole-position' na tej vztrajnostni dirki takrat pristal v rokah posadke Ivo Grauls / Peter Hoffmann (chevrolet camaro) in je pred rdečim Nemcem na petem mestu stalo še nekaj drugih avtomobilov in posadk (alpina-BMW 2800 CS (Niki Lauda / Gerrard Larousse), ford capri (Dieter Glemser / Alex Soler-Roig) in schnitzer-BMW 2800 CS (Rauno Aaltonen / Helmut Kelleners)), sta se AMG-jeva voznika že takoj po prejetem signalu za start prebila na tretje mesto in po 308 prevoženih krogih prevozila cilj kot drugouvrščena v skupni razvrstitvi in prva v svojem razredu.
S tem dejanjem je AMG povzročil pravo senzacijo in zaslovel po vsem svetu. Ta zgodovinsko neprecenljiva zmaga je obenem postavila tudi temelje za nastanek vsega, kar kratica AMG predstavlja še danes. Poskrbela pa je tudi za nastanek zaničljivega imena 'Rote Sau' (rdeča svinja) pri nekaterih ostalih tekmovalnih moštvih, ki na stezi niso mogla kljubovati nemški super-limuzini. Za njen tekmovalni zaton je poskrbela krovna avtomobilistična organizacija FIA, ki je kmalu zatem (leta 1972) na podobnih dogodkih prepovedala udeležbo dirkalnih avtomobilov s pogonskimi motorji, katerih delovna prostornina presega 5 litrov. Originalni dirkalnik je kmalu zatem končal pri tedaj še samostojnem francoskem podjetju Matra, kjer je nadaljeval svojo kariero kot visokozmogljivo testno vozilo, s katerim so testirali letalske pnevmatike. Primerek na fotografijah pa predstavlja kopijo originala, ki je nastala pri AMG-ju leta 2006. Originalni dirkalnik je zasnovan na osnovi serijskega izdelka znamke Mercedes-Benz, ki je takrat nosil oznako 300 SEL 6.3 (dolžina: 5000 mm, širina: 1810 mm, višina: 1420 mm, masa avtomobila: 1830 kg), ker pod motornim pokrovom ni vgrajenega motorja, ki ga oglašuje modelna oznaka 300. Vgrajeni 6,3-litrski serijski bencinski V8 motor je lahko takrat ponudil lastniku 250 KM pri 4000 vrtljajih v minuti ter 500 Nm motornega navora pri 2800 vrt./min, kar je takrat zadostovalo za doseganje največje hitrosti 221 km/h (povprečna poraba (l/100 km): 22,1) in pridobitev naziva najhitrejše nemške serijske limuzine. Vse to je kupec dobil, če je leta 1971 pri nemškem prodajalcu odštel 45.399 takratnih nemških mark (doplačilo za električno gnano strešno okno: 849 nemških mark), kar predstavlja ekvivalent dvema top limuzinama znamke BMW z oznako 3.0 SI limousine (200 KM), za nekoliko višjo vsoto denarja pa ste lahko dobili tudi deset citroënov z oznako 2 CV 6 (alias 'spaček', prodajna cena: 4.597 nemških mark) ali pa 9 Volkswagnovih 'hroščev' 1200 (5.045 nemških mark). Temu primerno je bilo tudi število prodanih primerkov, ker so Nemci v petih letih (1967-1972) prodali samo 6.526 prestižnih primerkov različice 300 SEL 6.3 (W109).
Pri AMG-ju so takrat pri serijskem osemvaljniku povečali delovno prostornino s 6,3 na 6,8 litra, zamenjali večino notranjih sestavnih delov in ustvarili 'pošast' s 428 KM pri 5500 vrtljajih v minuti, ki je vozniku lahko ponudila še 608 Nm motornega navora. Ker sama moč pogonskega agregata ni nič brez ustreznega nadzora in prenosa moči do vozne podlage, so Nemci takrat v Stuttgartu dobili posebna lahka platišča (10 J x 15 (spredaj) in 12J x 15 (zadaj) palcev), ki jih je prispeval legendarni wankel prototip C111. Poleg tega so izvršili tudi obsežno dieto, ki je oklestila maso avtomobila za približno 200 kilogramov, ker je tehtnica ob tehtanju dirkalnika pokazala samo 1.635 kilogramov.
Sedanji novinec z oznako S 63 AMG je zasnovan v podobnem duhu kot slavni predhodnik, ponuja pa še več moči, udobja in zmogljivosti, čeprav premore manjšo (5,5 litra) delovno prostornino pri vgrajenem bencinskem osemvaljniku. Za občuten prirastek pri moči, ki dodobra zasenči original, poskrbi par turbopolnilnikov, ki skupaj z motorjem ustvari 585 KM pri 5500 vrtljajih v minuti. Veličastne so tudi številke, povezane z motornim navorom. V 'serijski' verziji vam ta motor lahko ponudi 900 Nm motornega navora v območju od 2250 do 3750 vrt./min. Končna hitrost nove visokozmogljive nemške limuzine, ki bo lahko tudi štirikolesno gnana, ker bo kupcem na voljo v dveh karoserijskih različicah (SWB & LWB), pa znaša tovarniško omejenih 250 km/h. Najbolj zmogljiva bo različica S 63 AMG LWB 4Matic, ki bo po zaslugi vgrajenega stalnega štirikolesnega pogona najhitreje zaključila pospeševanje od 0-100 km/h (4 sekunde), čeprav je 25 kilogramov težja od običajne SWB različice (masa avtomobila: 1970 kg, 0-100 km/h: 4,4 sekunde). 25 kg dodatne mase bo poskrbelo tudi za nekoliko višjo (+ 0,2-litra) povprečno porabo (10,31-litra) na 100 prevoženih kilometrov ter za malenkost (+5 g/km) višje emisije CO2. Je pa ob tem potrebno povedati, da so Nemci na račun izvedene diete (-100 kg) pri zadnji generaciji razreda S dosegli nižjo povprečno porabo (-0,4-litra) kot pri podobno motoriziranem aktualnem AMG-ju.
Vse to za kupca ne bo ravno poceni. Za takšno visokozmogljivo limuzino bo nemški kupec odštel najmanj 149.880 evrov, v primeru 4WD različice bo cena še nekoliko višja (prodajna cena: 152.617 evrov). Temu primerno bo odmerjen tudi status tega avtomobila, ki se bo javnosti predstavil šele jeseni, na letošnjem avtomobilskem salonu v Frankfurtu.

























