Avto.info

Študija Univerze Twente

Nam bodo avtonomno delujoči avtomobili res olajšali življenja?

Študija Univerze Twente: Nam bodo avtonomno delujoči avtomobili res olajšali življenja?

Študija Univerze Twente

Avtor: Foto: Univerza Twente
Arie Paul van den Beukel

Arie Paul van den Beukel

V sodobnih marketinških pravljicah, ki jih z bralci zelo radi delijo tudi nekateri novinarji, lahko velikokrat zasledimo trditve o tem, da nam bodo avtonomno delujoči avtomobili zelo olajšali življenja in istočasno poskrbeli tudi za večjo prometno varnost. Je temu res tako?

Nizozemski znanstvenik Arie Paul van den Beukel iz Univerze Twente je kolegom pred kratkim predstavil doktorsko disertacijo z naslovom 'Driving automation interface design: supporting drivers' changing role', izvedeno ob pomoči avtomobilske znamke Ford, Univerze Loughborough in Tehniške univerze v Münchnu (Technische Universität München), kjer ugotavlja, da lahko avtonomno delujoči avtomobili do neke mere resnično razbremenijo voznika. Večjih komfortnih in varnostnih dosežkov na tem področju pa zaradi aktualne, po celem svetu veljavne zakonodaje (Wiener Übereinkommen über den Straßenverkehr) o cestnem prometu, ki predvideva, da mora voznik po samo treh minutah avtonomne vožnje ponovno prevzeti krmilo avtomobila ali pa približati roke volanskemu obroču, pa zaenkrat ne moremo pričakovati. Dejanska varnost potnikov v avtonomno delujočih vozilih bo zagotovljena šele takrat, ko bodo v javnem prometu med seboj komunicirala vsa vozila in tudi prometna signalizacija. Resni ljudje ob omembi takšnega scenarija omenjajo leto 2035, pred tem takšen scenarij ne bo možen …

Glavna težava potnikov v današnjih, na pol avtonomno delujočih avtomobilih, kjer bi nekateri radi ob vožnji s takšnim avtomobilom spali (po možnosti z odpetim varnostnim pasom, da jim bo bolj udobno …), drugi pa bi igrali igrice, gledali filme ali opravljali 'delo', leži v nepozornosti voznika in potnikov, ker bi jim ob morebitnih kritičnih situacijah zaradi prezaposlenosti z drugimi 'spremljevalnimi aktivnostmi' ob vožnji enostavno zmanjkalo časa za odreagiranje in morebitno rešitev kritične situacije. Ljudje, ki aktivno spremljajo dogajanje v prometu ob vožnji avtomobila, imajo v kritičnih situacijah na voljo delček sekunde ali pa morda nekaj sekund, da ocenijo in rešijo morebitno nevarno situacijo, lahko pa se tudi precej bolje pripravijo na morebitno trčenje. Ljudje, ki bi se v avtu radi počutili kot doma, tega reakcijskega časa, kjer bi morali ponovno prevzeti nadzor nad avtonomno delujočim avtomobilom preprosto nimajo, ker ob brezskrbnem uživanju in neobremenjenosti z dogajanjem okoli njih v prometu pozabljajo, da se 'palača na kolesih' lahko tudi zelo hitro premika. Paradoksalno v celi situaciji je to, da imamo na eni strani industrijo avtodomov in počitniških prikolic, ki nam vztrajno, in to iz razumljivih varnostnih razlogov razlaga, da sedenje ali spanje v bivalnem predelu počitniškega vozila, ko se le to premika, ni preveč pametno. Na drugi strani pa imamo nekaj avtomobilskih proizvajalcev, ki nas sedaj prepričujejo ravno nasprotno, ker vam bo avtonomno delujoč avtomobil odvzel privilegij vožnje, ki ga bo med vožnjo nadomestil s privilegijem 'bivanja'.

Arie Paul van den Beukel je ob tem skritiziral tudi avtomobilsko industrijo, ker uporabljene strojne in programske rešitve v obliki čedalje večjih centralno nameščenih zaslonov na dotik na območju armaturne plošče ter dodatnih zaslonov v predelu glavnih kontrolnih merilnikov vedno ne ponujajo zadovoljive in informativne uporabniške izkušnje. Ob tem je kot primer slabe prakse omenil znamko Tesla Motors, kjer je voznik ob vožnji 'bombardiran' z informacijami (koristnimi in nekoristnimi …) s strani vgrajenih senzorjev. Težava leži v tem, da se voznik sčasoma začne zanašati samo na te podatke in posledično izgubi stik z realnostjo, kar je lahko na koncu celo usodno. Zato je Arie Paul van den Beukel pred časom sprožil tudi nov testni program, kjer je sodelovalo 40 testnih voznikov, ki so v simulatorjih vožnje preizkušali nov sistem za zgodnje opozarjanje in alarmiranje voznikov. Nizozemci ob tem stavijo na obroč iz LED diod, ki je vgrajen po obodu volanskega obroča, omenjajo pa tudi z notranje strani podobno obrobljen in osvetljen okvir vetrobranskega stekla, kjer ima intenzivnost osvetlitve in izbira primerne barve različen pomen, v res kritičnih situacijah se LED diode 'okitijo' z rdečo barvo. Poleg tega je ta zaslon deljen, ker lahko na ta način nakažejo tudi smer iz katere prihaja potencialna nevarnost.

Nizozemske ugotovitve niso nove, v bistvu bi potnike v avtonomno delujočih avtomobilih lahko primerjali z brezskrbnimi potniki v vlakih ali avtobusih, ker niso obremenjeni z vožnjo in niso pripravljeni na morebitne trke, temu primerne pa so tudi posledice v slučaju nesreč …

Send to Kindle
| Share

Oddaj komentar

Iskalnik rabljenih vozil

Išči

E-novice s področja avtomobilizma - prijava / odjava
Zvezdne steze Denis Avdič
Video trening varne vožnje
Video test Renault scenic dCi 110 EDC bose
Video test audi A8 3,0 TDI quattro
Domača predstavitev kia picanto
Domača predstavitev citroën DS4
Video test fiat punto evo
Reportaža - Vzhajajoča dežela avtomobilov