Na tokratnem primerjalnem testu so se Nemci posvetili delovanju digitalnih prikazovalnikov količine pogonskega goriva v nekaterih serijskih modelih petih avtomobilskih znamk (Audi, BMW, KIA, Mercedes-Benz in Smart). Rezultati niso prav nič spodbudni, ker večina testiranih digitalnih prikazovalnikov ni sposobna prikazovanja točnih podatkov…
Se spominjate začetka osemdesetih let prejšnjega stoletja, ko so nas pri znamki Philips razveselili s predstavitvijo prve digitalne CD plošče, ki je bila po takratnih marketinških navedbah ob primerjavi s klasično analogno gramofonsko ploščo superiorna v vseh pogledih (neuničljiva, z neverjetno čistim zvokom in trajnim zapisom podatkov…). Sedaj nam je že jasno, da so bile to pravljice za otroke, ker je CD plošča dobro uničljiva in tudi zelo občutljiva na različne mehanske poškodbe in nečistoče, zvok je res kvaliteten, vendar zaradi prevelike zvočne dinamike posnetkov nima več veliko skupnega z realnostjo. Poleg tega vam bo tovarniško 'zapečen' CD ali pa DVD plošček zdržal največ 30 let…
Podobna digitalna revolucija se je zgodila tudi v avtomobilski industriji, kjer so digitalni števci in prikazovalniki v večini primerov že nadomestili tradicionalne mehanske analogne števce. Smo zaradi tega potrošniki deležni bolj točnih informacij glede stanja našega vozila? V določenih primerih je odgovor lahko potrdilen, vendar to žal ne velja za digitalne prikazovalnike količine pogonskega goriva, ker na nemških cestah v teh časih vsako leto obtiči več tisoč vozil s popolnoma praznimi rezervoarji goriva. Zaradi te znane hibe sodobnih digitalnih merilnikov, ki v določenih primerih dejansko nadaljujejo tradicijo netočnega delovanja analognih števcev, so Nemci vzeli pod lupo delovanje digitalnih merilnikov, ki so povezani s porabo pogonskega goriva.
Ob tem je zanimiva tudi že ponarodela 'bajka' iz balkanske zakladnice mitov in legend, v kateri nastopajo nemški in italijansko/francoski prikazovalniki količine goriva, ki imajo vgrajeno opozorilno lučko, ker so Francozi in Italijani pač 'šlampasti' in ne znajo izdelati točnega merilnika goriva, medtem ko nemški avtomobili zaradi že znanih nemških lastnosti tega pač ne potrebujejo. Sedaj se je izkazalo, da so števci, ki ob prikazovanju količine preostalega pogonskega goriva ne želijo biti najbolj točni, boljša izbira za potrošnika, ker vas bo preveč točen digitalni merilnik, ki vam lahko prikaže malodane vsako kapljo porabljenega goriva, enostavno zavedel s svojo točnostjo, čeprav v resnici sploh ne prikazuje realnih številk. Takšen merilnik vas spodbuja, da želite iz rezervoarja iztisniti še poslednjo kapljo pogonskega goriva, na koncu pa lahko obtičite na cesti…
Opozorili so tudi na težavo, povezano z digitalnim izpisom količine preostalega goriva, ki je lahko izpisana v litrih ali pa v odstotkih. Po mnenju Nemcev sta obe opciji slabi, ker na prvi pogled ne nudita zadosti informacij in lahko zbegata voznika. So pa pohvalili delovanje digitalnih prikazovalnikov v primerih, ko sodelujejo z navigacijsko napravo, ki je sposobna precej bolj točnega izračuna preostalega goriva in alarmiranja voznika ob preveč praznem rezervoarju goriva. Vendar so tudi tu rahlo skeptični, ker so današnji IT sistemi sposobni zasuti voznika z res obširno množico informacij, ki je včasih enostavno prevelika, zato lahko voznik v tej poplavi informacij enostavno spregleda kakšno res pomembno informacijo.
Zato na koncu svetujejo voznikom, da naj vse prikazane podatke glede porabljene in preostale količine pogonskega goriva jemljejo z rezervo. V večini primerov imajo sodobni avtomobili (recimo predstavniki evropskega B segmenta) v primeru, ko se približajo 'rezervi', v rezervoarju še vedno od 5 do 7 litrov goriva. Se pravi, da lahko prevozite vsaj še 100 kilometrov, odvisno od 'teže' vaše noge, ki počiva na stopalki za plin, in geografskega okolja (ravnica ali hribi, mestno okolje, avtocesta…), po katerem se gibljete z avtomobilom.
