Bristol 400
Pred približno petimi leti je skupina britanskih avtomobilskih zanesenjakov z močno finančno injekcijo rešila tedaj insolventno podjetje Bristol Cars Limited. Ker znamka Bristol letos praznuje 70. obletnico obstoja sektorja za izdelavo osebnih avtomobilov so Britanci v teh dneh napovedali prihod prvega povsem novega serijskega modela po zelo dolgem času.
Na novi serijski model so ljubitelji te eksotične britanske znamke avtomobilov čakali 12 let, ker so zadnji serijski model (fighter) predstavili že leta 2004. Zadnje primerke tega prestižnega in zelo zmogljivega kupeja so izdelali leta 2011. Ideja o novem dvosedežnem speedsterju, ki že tradicionalno simbolizira najbolj športno orientirano karoserijsko formo, se je rodila kmalu po tem, ko so novi lastniki obiskali Bristolovo tovarno in v njej odkrili s strani vseh že zdavnaj pozabljeno in zanemarjeno karoserijo prototipnega speedsterja na osnovi serijskega kupe modela 404 (1953-1955, izdelanih 52 primerkov), ki ji ni nikoli uspelo priti v proizvodnjo.
Sedaj, približno 60 let kasneje, se je pojavil model bullet (dolžina: 4200 mm, širina: 1860 mm, višina: 1200 mm, medosna razdalja: 2553 mm, masa avtomobila: 1100 kg), kjer so Britanci zaigrali še na eno zgodovinsko pomembno struno, ker se s tem novim modelom, ki ima ponovno vgrajen BMW-jev pogonski sklop, vračajo v 'bavarski objem'. Pred drugo svetovno vojno poznavalci znamke Bristol niso povezovali z osebnimi avtomobili, temveč predvsem z vojaškimi letali in klasičnimi avtobusi, ki jih je znamka Bristol izdelovala že pred drugo svetovno vojno. Po končani drugi svetovni vojni so Britanci pričeli izdelovati tudi osebne avtomobile, do tega je prišlo na zanimiv način.
Že nekaj tednov po končani drugi svetovni vojni je znamka Bristol pričela intenzivno sodelovati s podjetjem AFN (Adlington, Frazer-Nash) Ltd., ki si je že leta 1934 zagotovilo ekskluzivno zastopstvo znamke BMW na celotnem področju tedanjega britanskega imperija. Poleg tega so jim Bavarci takrat odstopili tudi licence za izdelavo nekaterih njihovih serijskih modelov, ki so jih Britanci tržili kot 'Frazer-Nash BMW'. Ker je bilo podjetje AFN kasneje partner znamke Bristol, se konstruktorjem pri znamki Bristol ni bilo potrebno ukvarjati z razvojem novih modelov, ker so enostavno prekopirali načrte predvojnih BMW-jev in že leta 1946 predstavili prvi serijski model (400 / 1947-1950, izdelanih približno 500 primerkov) s tedaj značilnima sprednjima ledvičkama znamke BMW, ki je bil tudi v celoti oblikovno zelo podoben predvojnim bavarskim modelom 326 in 327, medtem ko so od modela 328 prekopirali pogonski sklop.
Intelektualna kraja ali vojna odškodnina? Zgodovinarji zagovarjajo dve tezi. Prva pravi, da tedanji vodilni pri znamki BMW ob koncu druge svetovne vojne enostavno niso želeli, da se do njihove tehnične dokumentacije in orodij dokopljejo Rusi, ki so pred tem že okupirali in izpraznili BMW-jevo vzhodnonemško tovarno na območju mesta Eisenach. Zaradi tega naj bi uradno povojno plenjenje s strani Britancev celo tiho podpirali, ker se pri znamki BMW niso nikoli uradno pritoževali nad britanskim piratstvom, medtem ko so se na vse kriplje trudili, da uradno ustavijo povojno proizvodnjo predvojnih BMW-jev v Eisenachu, kjer so Rusi po končani drugi svetovni vojni ustanovili znamko EMW (Eisenach Motoren Werke). Ob tem so celo obdržali BMW-jev logotip, vendar z razliko, ker sta vetrnici obarvani rdeče in ne modro kot pri Bavarcih.
Druga teza pravi, da so pri BMW-ju sprejeli 'britanski cmok v grlu' iz povsem ekonomske računice, ker so od zavezniških okupacijskih oblasti želeli čim prej dobiti dovoljenje za ponovni zagon proizvodnje avtomobilov. Kako in na kakšen način so Britanci takrat dejansko dobili tehnično dokumentacijo znamke BMW pa ne ve nihče. Zaradi tega zgodovinsko pogojenega zavezništva bo tudi novi bristol bullet opremljen s pogonskim sklopom znamke BMW. Govorimo o 4,8-litrskem aristokratskem bencinskem V8 motorju, ki lahko uporabniku ponudi 275 kW (370 bhp/374 KM) pogonske moči v kombinaciji s 490 Nm motornega navora. Način prestavljanja (ročni ali samodejni) bo izbral kupec. Ker gre za dokaj lahek avtomobil (sploh za sedanje čase …) s karoserijo iz ogljikovih vlaken in aluminijasto šasijo bo temu primerno tudi pospeševanje (0-100 km/h: 3,8 sekunde), povsem običajna za današnji čas pa je največja končna hitrost, ki znaša 250 km/h. Vgrajeni bencinski osemvaljnik je ob tem prejel tudi novo interno ime 'Hercules', ker so se s tem poimenovanjem želeli spomniti legendarnega letalskega motorja znamke Bristol v obliki 14-valjnega radialnega bencinskega motorja, ki je lahko mobiliziral 1300 'konj'.
Statusu znamke Bristol primerno je izvedena tudi notranjost potniškega prostora, kjer kraljuje predvsem usnje, kovina in les, čeprav ob tem niso pozabili uporabnikov, ki prisegajo na uporabo modernih IT tehnologij. Naredili bodo samo 70 primerkov avtomobila, katerega izdelava je pretežno ročna in traja približno dva tedna. Razkrili so tudi prodajno ceno za ta speedster, kupec bo ob nakupu olajšan za približno 250.000 britanskih funtov.
