V nemških medijih se je v teh dneh pojavilo ogromno nasvetov glede tega kaj lahko stori voznik avtomobila, ki želi pri njegovem vozilu doseči nižjo povprečno porabo goriva, predvsem zaradi rekordnih nemških prodajnih cen (na območju Berlina boste za 1 liter superbencina trenutno odšteli najmanj 2,2 evra) pogonskega goriva.
Napovedi nemških strokovnjakov so rahlo zastrašujoče, predvsem za lastnike bogato motoriziranih in zelo težkih osebnih vozil, ker naj bi nemške prodajne cene pogonskega goriva v bližnji bodočnosti še naraščale (ob tem govorijo o približno 3 evrih za 1 liter bencinskega ali dizelskega goriva), o podobnem dogajanju pa poročajo tudi iz ZDA, sicer 'svetovni prestolnici' izredno debelih in odlično zavaljenih (vozila z maso v območju 2,5 tone) 'SUV krav' (v to kategorijo lahko vključite tudi aktualne predstavnike modnih in samo pogojno uporabnih 'double cab' poltovornjakov) iz ljudem zelo priljubljene kategorije z imenom 'preseravanje' (slabšalen izraz za dolgotrajno kapriciozno izbiranje in odločanje, izbiranje in kupovanje ne nujno potrebnih stvari, tudi sprenevedanje …).
Kot najpomembnejši ukrep glede varčevanja z gorivom velja omeniti omejitev splošne mase vozila, ker je fizika v tem pogledu kristalno jasna (težji ko je avtomobil, več pogonske energije potrebuje za dostojno samodejno premikanje …), zato velja ob tem omeniti tudi ukrep, ki se ga večina voznikov sploh ne zaveda. Govorimo pa o vožnji s samo zavestno (izbira lastnika) polovično napolnjenim rezervoarjem goriva, ker ima tudi pogonsko gorivo določeno maso. Poleg tega iz vozila pred vožnjo odstranite vse stvari (predmete), ki jih med vožnjo ne potrebujete, nekateri se ob tem zavestno odpovedo tudi rezervnemu kolesu in ga nadomestijo s setom za popravilo predrte pnevmatike, čeprav je to seveda dvorezen meč. Na ta način boste lahko privarčevali kar nekaj kilogramov mase, ker je fizika tudi v tem pogledu zelo jasna (dodatnih 100 kilogramov mase v vašem vozilu vam lahko poveča povprečno porabo goriva za najmanj pol litra goriva na vsakih 100 prevoženih kilometrov, odvisno od razpoložljive moči pogonskega motorja, ker se mora šibak motor ob obremenitvi z dodatno maso precej bolj naprezati od močnejšega motorja …).
Zaradi te zdrave kmečke logike (šibak pogonski sklop in klimatska naprava ne gresta skupaj …), ki jo številni kupci današnjih avtomobilov ne želijo več razumeti, ste pred mnogimi leti v majhnih in kompaktnih avtomobilih zaman iskali vgrajeno klimatsko napravo, ki so jo posledično ponujali samo kupcem avtomobilov z vgrajenimi motorji z najmanj dvema litroma delovne prostornine. Ko so pri enem švicarskem mediju pred mnogimi leti testirali predstavnika evropskega B segmenta (supermini) z vgrajenim 60 'konjskim' (44 kW) pogonskim sklopom, ki je bil občutno lažji (- 200 kg) od današnjih predstavnikov tega segmenta, so ugotovili, da vam bo prižgana ročna klimatska naprava v tem primeru, ko gre za podhranjen motor, privzdignila povprečno porabo v območju od dveh do treh litrov na vsakih 100 prevoženih kilometrov. Zato se pametni lastniki šibko motoriziranih avtomobilov med vožnjo raje odločijo za 'bojkot' vgrajene klimatske naprave in se zatečejo k uporabi starodavne modrosti (odpiranje strešnega okna, bočnih prednjih ali pa zadnjih kabinskih stekel …). Sicer vam bo tudi ta rešitev prinesla dvig povprečne porabe (+ 0,2 litra na 100 km), ker so moderni avtomobili izredno občutljivi na motnje v aerodinamiki.
V dobrih starih časih, ko so na cestah kraljevali bolj karakterno oblikovani, vendar posledično tudi bolj 'kufrasti' avtomobili, ste se naokoli lahko povsem brezskrbno vozili z nameščenim univerzalnim strešnim prtljažnikom, ker je bilo vaše vozilo že v osnovi tako 'oglato', da vam nameščen strešni prtljažnik ni mogel prav dosti dvigniti povprečne porabe. Sedaj, v času aerodinamično optimiranih avtomobilov, vam že samo par modnih (v primeru 'visoko nasajenih' kombilimuzin, odnosno oblikovnih križancev) strešnih sani lahko poveča povprečno porabo za 0,4 litra (na vsakih 100 km). Če si pri vašem vozilu želite še občutno povečanje povprečne porabe goriva, potem morate nanj obvezno namestiti strešni kovček ali pa kakšen bicikel na strehi, ta rešitev vam bo lahko hitro zagotovila dvig povprečne porabe za nadaljnja 2 litra pogonskega goriva (pri 130 km/h). Enako pa velja tudi za izbiro karoserije. Če ste se slučajno odločili za sledenje modnim smernicam in si namesto razumnega golfa raje omislili modnega tiguana, vas bo ta izbira hitro nagradila s povečano povprečno porabo goriva. Tudi v tem primeru govorimo o dveh dodatnih litrih pogonskega goriva (enako motorizirana avtomobila pri 130 km/h). Če si bo lastnik 'asfaltnega terenca' ob tem omislil še pritrditev strešnega kovčka, bo lahko zelo dobro zadostil njegovim željam po povečani povprečni porabi pri 130 km/h, ker bo ob tem na vsakih 100 prevoženih kilometrov lahko porabil dodatne 4 litre goriva (ob primerjavi z enako motoriziranim golfom brez nameščene 'strešne truge'). Novinarji nemške revije 'Auto, Motor und Sport' ob tem (vožnja s strešnim kovčkom ali bicikli na strehi) omenjajo celo 40 odstotni možni dvig povprečne porabe goriva.
Ogromno goriva lahko privarčujete tudi z bolj umirjeno vožnjo po avtocestah. Namesto z zakonsko predpisanimi 130 km/h (največja dovoljena hitrost) se raje odločite za 'divjanje' s 110 km/h, še bolj idealnih za varčevanje z gorivom pa je seveda 90 km/h v najvišji prestavi. Tudi glede tega veljajo določene omejitve. V neresnih medijih vam bodo svetovali, da vozite 50 km/h v najvišji predstavi. Morda se to izide pri uporabnikih 'traktorjev' (dizelsko gnana vozila), medtem ko je ta praksa za voznike bencinsko gnanih vozil kontraproduktivna, sploh če imate v vozilu pogonski sklop s 16 ventilsko tehnologijo. V tem primeru glejte, da vam motorni obrati v vsaki vozni prestavi ne padejo pod 2000 vrtljajev minuti, ker se takrat vaš 16-ventilski motor ne bo dobro počutil, posledično bo popil še več pogonskega goriva. Splošno pravilo glede razumnega uporabljenega števila motornih vrtljajev je, da vozite v vsaki prestavi z vrtljaji v območju (+/- 1000 vrtljajev na minuto) največjega motornega navora, sploh pa to velja ob vožnji v klance. Veliko ljudi ob vožnji z avtomobili pozabi tudi na to, da 'armada' vseh vgrajenih električno gnanih pripomočkov ne deluje zastonj, ker vam bo vsak vklopljen komfortni ali pa varnostni pripomoček, ki za svoje delovanje potrebuje 100 vatov električne energije, povečal povprečno porabo za en deciliter goriva (100 km). Ker v modernih avtomobilih ne primanjkuje takšnih pomagačev si lahko z njihovim vklopom že ob začetku vožnje privzdignete povprečno porabo za najmanj pol litra goriva (100 km).
Poglejmo nekaj primerov (poraba električne energije / dvig povprečne porabe na 100 km):
Električno ogrevano vetrobransko steklo: 800 vatov / + 0,8 litra
Dodatni grelec za ogrevanje parkiranega vozila: 2000 vatov / + 2 litra
Kabinski ventilator na srednji stopnji delovanja: 170 vatov / + 0,17 litra
Zasenčene (kratke) prednje luči (H7): 125 vatov / + 0,125 litra
Zadnje luči: 35 vatov / + 0,035 litra
Prednje meglenke: 110 vatov / + 0,11 litra
Ogrevanje sedežev: 100 vatov / + 0,1 litra
Ogrevanje volanskega obroča: 50 vatov / + 0,05 litra
Ogrevanje zunanjih bočnih ogledal: 40 vatov / + 0,04 litra
Predvajalnik zvoka: 20 vatov / + 0,02 litra
Navigacijski sistem: 10 vatov / + 0.01 litra
Če si ob vožnji z avtomobilom želite še dodatnega dviga povprečne porabe (sploh v zimskih mesecih), je najbolje, da si omislite modna 'zimska' lahka platišča, ker boste na njih lahko imeli široke zimske pnevmatike z bolj grobim profilom (večji kotalni upor), ker ljudje očitno še niso opazili, da imajo tekmovalna reli vozila na zimskih preizkušnjah vedno nameščene ozke pnevmatike, ker se nameščeni štirje 'valjarji' ob zimskih vožnjah po snegu in plundri pač ne obnesejo. Pametni ljudje imajo pozimi na vozilih nameščena ožja jeklena platišča z ožjimi zimskimi pnevmatikami, pa ne samo zaradi nižje povprečne porabe goriva, temveč tudi zaradi tega, ker obstaja možnost zdrsa na vozni podlagi, ki se v mestnem okolju lahko konča s srečanjem z robnikom, ki je za lahka platišča po navadi usodno.
Kotalni upor lahko znižate z nekoliko večjim (+ 0,3 bara) pritiskom zraka v nameščenih pnevmatikah, posledično boste ob tem lahko privarčevali kakšen deciliter (ali dva …) goriva, vendar gre tudi v tem primeru za dvorezen meč, ker boste posledično morali živeti tudi s poslabšanim oprijemom pnevmatik. Svoj delež pri znižanju povprečne porabe pa vam lahko zagotovi tudi redno opravljanje servisov. Že samo zapacan zračni filter vam lahko privzdigne povprečno porabo goriva za en liter, podobno pa velja tudi za menjavo vžigalnih svečk in oljnega filtra. Obstaja pa še nekaj načinov za varčevanje z gorivom. Ob tem recimo omenjajo 'jadranje' (vožnja v 'leru' s stisnjeno sklopko), ki se obnese predvsem ob vožnji po mestnih vpadnicah, ko lahko že od daleč opazite rdečo luč na semaforju. V tem primeru vam bodo motorni vrtljaji drastično upadli, s tem pa se bo znižala tudi povprečna poraba goriva. Veliko pa lahko naredite tudi s tem, da se enostavno odpoveste krajšim vožnjam z avtomobilom in se na kratke razdalje raje odpravite peš, s kolesom ali pa javnim prevozom.
