Ker živimo v časih, ko so proizvajalci avtomobilov odkrili ljubezen kupcev do ogromnih koles na njihovih avtomobilih, postajajo nameščena platišča in pnevmatike na naših avtomobilih čedalje večja. Ima ta trend smisel ali predstavlja samo posledico mode, ki kot vemo ni vedno v sozvočju z razumom …
Vedno pravim, da smo imeli pred približno 25 leti, ko je nek vaški posebnež iz Hollywooda odkril in sprožil modno SUV gibanje, ki razglaša, da so terenska in SUV vozila resnično najprimernejša in najboljša izbira za obisk urbanih mestnih središč, veliko srečo, ker bi ta, najbrž rahlo zmeden človek takrat lahko namesto kakšnega 2,5 tonskega terenskega vozila za obisk mestnega središča izbral kakšen buldožer, večji traktor, manjši avtobus ali pa celo 40 - tonski vlačilec s priklopnikom, ki bi bil po merilih današnjega marketinga neverjetno varen za potnike v njem (in smrtno nevaren za vse ostale (spregledan drobni tisk) …) in seveda obligatorno 'športen', neverjetno 'prestižen' in 'dinamičen', skratka pravi 'GT'. Ob tem pa bi zaradi obilne 'športne' mase porabil še več pogonskega goriva kot je to sploh potrebno …
Posledice takšnega družbeno neodgovornega razmišljanja so vidne tudi na področju razvoja in oblikovanja platišč in pnevmatik. Proizvajalci pnevmatik se prilagajajo predvsem zahtevam proizvajalcev avtomobilov, ki želijo od nameščenih pnevmatik iztržiti čim nižji kotalni upor, ker lahko na ta način dodatno znižajo povprečno porabo in količino ustvarjenih škodljivih emisij pri njihovih serijskih modelih. V zadnjih štiridesetih letih so gumarji na tem področju dosegli približno 30 odstotni napredek. Vendar je trenutni modni trend ogromnih koles ustavil napredek na tem področju, ker kolesa in pnevmatike ne postajajo samo večja po premeru, temveč tudi po širini. Ta trend povečevanja koles v vsaki novi modelni generaciji lahko spremljamo zadnjih 25 let.
Pred tem je bil svet še v redu. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je bila večina serijskih modelov iz golfovega razreda obuta ob pomoči 13-palčnih pnevmatik in platišč, avtomobili iz srednjega razreda so večinoma počivali na 14-palčnih kolesih, medtem ko je tedanja avtomobilska aristokracija počivala na 15-pačnih kolesih. Enak premer nameščenih koles sta uporabljala tudi dva ljudska avtomobila (Citroënov 'spaček' in Volkswagnov 'hrošč') ter še nekateri modeli znamke Citroën. Kako očitna je razlika pa ponazarjata dve generaciji modela golf. Prvotni golf je imel skromno osnovno 'delovno obutev' (dimenzije pnevmatik: 145/80 SR13), aktualna osnovna obutev modela golf je občutno večja (195/65 R15 T) in posledično tudi dražja za kupca ob menjavi kompleta gum ali ob nakupu dodatnih zimskih pnevmatik.
Mislite, da bi bil prvotni mini tržno uspešen, če bi njegov konstruktor takrat uporabil današnjo filozofijo 'železniških drezin' z ogromnimi platišči ter nizkopresečnimi pnevmatikami, ki spominjajo na začetke avtomobilizma, ko so imeli avtomobili še kolesa, obrobljena s trdno gumo, ker ni bilo zračnic. Prvotni mini je genialen tudi na račun nameščenih 10-palčnih koles. Če bi se britanski konstruktor Alec Issigonis takrat odločil za vgradnjo, recimo 15-pačnih koles, bi v prvotnem miniju lahko sedela samo dva človeka, seveda eden za drugim, ker bi bili vsi štirje notranji blatniki tako veliki, da bi v bistvu zmanjkalo prostora za izdelavo notranjosti potniške kabine in namestitev pogonskega sklopa, sploh pri avtomobilu, ki je dolg približno tri metre.
Druga težava, ki je proizvajalce enostavno prisilila v razvoj večjih pnevmatik in platišč, je povezana z maso sodobnih avtomobilov, ki se večinoma samo še redijo (posledica priljubljenosti modnih SUV vozil), predvsem zaradi čedalje večje količine vgrajene opreme, ki je nekdanja transportna sredstva spremenila v mobilna bivališča. Za 10 mm povečan premer pnevmatike privzdigne tudi tako imenovani 'Loadindex', se pravi nosilnost pnevmatike. Zaradi tega lahko takšna, malenkost večja pnevmatika prevzame nase od 15 do 20 dodatnih kilogramov teže avtomobila. Svoj prispevek k povečanju nosilnosti pa prispeva tudi povečana širina pnevmatik, ki poleg tega nudi tudi boljši oprijem vozila ter boljše zavorne sposobnosti na suhi cesti. Dodatna prednost je razvidna tudi ob vgradnji večjih, bolj zmogljivih zavor. Seveda pa ob tem izgine varčevalni potencial pnevmatik, ker se s širšimi pnevmatikami poslabša tudi aerodinamika vozila. To so potrdile tudi meritve družbe Goodyear, kjer so ugotovili, da so širše pnevmatike v povprečju krive za 6-odstotno poslabšanje aerodinamike. Če k temu prištejemo še večjo maso večjih koles, potem vas dvig povprečne porabe goriva ne sme presenetiti.
Zgodba zase so tunerji, kjer brez pretiravanja pri velikosti in širini pnevmatik ter nastavitvah višine podvozja enostavno ne gre več, čeprav potem avtomobil izgleda kot 'nasedli kit' na obali. Zato ima nekaj današnjih serijskih avtomobilov že nameščene pnevmatike z izredno nizko (samo 30 odstotkov širine pnevmatike) odmerjenimi višinami (presekom) obeh bočnih stranic. V tem primeru se lahko dokončno poslovite od udobja pri vožnji, ker so bočne stranice pri takšnih pnevmatikah enostavno pretrde za vsakdanjo vožnjo, njihove lastnosti (vključno z izboljšanim vodenjem vozila in še krajšo zavorno potjo) pa posledično cenijo predvsem vozniki dirkalnih avtomobilov, ki se na udobje itak požvižgajo …
