Iz Nemčije, kjer so imeli vozniki na cestah v lanskem letu 2842 'bližnjih srečanj' z divjadjo, prihajajo nova opozorila voznikom, ker smo že vstopili v jesenski čas, ko je možnost trka z divjadjo največja. Naj bolj kritična sta oktober in november, ker se divjad v tem času ne more več skrivati na poljih, iskanje hrane pa postane glavni vzrok dnevnih migracij za divjad, ki je po navadi izveden v jutranjih ali pa večernih urah dneva.
Ob tem je lani v Nemčiji za posledicami trka z divjadjo umrlo 18 ljudi, 574 ljudi je bilo ob tem huje poškodovanih. Škoda, ki so jo ob tem utrpele nemške zavarovalnice, pa znaša približno pol milijarde evrov. Zato Nemci svetujejo vsem voznikom, da naj bodo v jesenskih dneh dodatno pozorni tudi na dogajanje ob cesti, sploh na gozdnih območjih in na cestah v bližini kmetijskih površin. Pametni vozniki bodo v takšnih okoliščinah prilagodili (znižali) hitrost vozila, in se po potrebi tudi mentalno pripravili na morebitno neželeno srečanje s kakšnim 'štirinožnim prebivalcem gozda'.
Če ob vožnji ob robu ceste ali pa na cesti zagledate kakšno divjo žival, je priporočljivo takojšnje, umirjeno zaviranje in izklop morebiti vklopljenih dolgih prednjih luči. Smiselna je tudi uporaba avtomobilske troblje. Predvsem pa je pomembno, da 'mimohod' izvedete s nižjo hitrostjo, ker ima 'štirinožni prebivalec gozda' ob sebi po navadi tudi kakšnega 'prijatelja.' Nemci ob tem opozarjajo tudi na z njihove strani izrečeno dejstvo, ki pravi, da je v slučaju neizbežnega trka z divjadjo bolje zavirati in trčiti v žival, kot pa izvesti manever izogibanja v stilu tako imenovanega losovega testa, ki je pred mnogimi leti dobil izdatno medijsko podporo po znamenitih 'akrobatskih' sposobnostih, izvajanih s strani malega mercedesa (A razred brez vgrajenega 'Playstation' sistema ESP) ob švedskem srečanju z namišljenim losom. Če ima vozilo ob izvedbi tega manevra izogibanja preveliko hitrost ga v večini primerov pred morebitno zapustitvijo vozne površine in morebitnim srečanjem z drevesnim deblom ali nasproti vozečim vozilom ne more rešiti noben 'Playstation' dodatek …
Te navedbe potrjujejo tudi testi izogibanja pri večjih hitrostih (ISO-Wedelgasse test), opravljeni pri priznani reviji Auto, Motor und Sport, ki so pokazali in obenem razkrili prave in namišljene športnike. Omenjeni test predstavlja omiljeno verzijo (potreben je manjši zasuk volana) losovega testa (dolžina proge 54 metrov) in poteka na dolžini 110 metrov. Pri tem simulirajo izogibanje namišljeni mirujoči oviri in po prestanem izogibanju takojšnjo vrnitev vozila na prvotni vozni pas, vse skupaj pa opravijo pri večjih hitrostih. Pri tem ugotavljajo kolikšna je še dopustna hitrost, pospremljena brez odnašanja zadka ali siljenja nosu iz smeri vožnje. Nesporni zmagovalec te discipline je porsche 911 GT3, ki prevozi zadano traso brez večjih problemov s hitrostjo 151,7 km/h. Na dnu razpredelnice revije AMS se nahaja peščica 'športnih lifestyle-parnikov' (hummer H1 in H2 ter mercedes-benz iz razreda G), ki isto preizkušnjo opravijo varno s približno 100 km/h. Osnovno motorizirani predstavniki kompaktnega razreda brez sistema ESP (clio, punto, polo…) opravijo takšen test brez problemov s hitrostjo od 110 do 115 km/h. Za primerjavo lahko povem, da se povprečna hitrost pri uspešno izvedenem srečanju z namišljenim losom po navadi giblje v območju od 60 do 70 km/h…
Sliko o tem, kako usodno je za avtomobil in posledično tudi za lastnika lahko srečanje z divjadjo si lahko ogledate na zadnjih dveh priloženih tabelah. Prva razkriva, da je uspešno zaviranje ob srečanju z divjadjo (oddaljenost od vozila: 60 metrov) možno samo do hitrosti 80 km/h, pri hitrosti 100 km/h boste žival po izvedenem zaviranju še vedno zadeli s hitrostjo 61,1 km/h. Kaj to pomeni v praksi prikazuje zadnja tabela, ki vam razkriva, da ima srna ob čelnem trčenju z vozilom pri hitrosti 60 km/h podobno maso kot odrasla krava (800 kg). Če boste ob takšnem srečanju naleteli na jelena, se boste v bistvu zaleteli v 5-tonskega slona …
