Avto.info

Smrtni udarec za elektromobilnost?

Prve napovedi racionalizirane oskrbe z električno energijo

Smrtni udarec za elektromobilnost?: Prve napovedi racionalizirane oskrbe z električno energijo

Smrtni udarec za elektromobilnost?

Avtor: Foto: Oliver Killig

Predstavljajte si, da z vašim klasično gnanim avtomobilom obiščete bencinski servis, ker bi radi napolnili prazen rezervoar goriva, vendar vam bodo zaposleni na bencinskem servisu povedali, da vam lahko omogočijo samo polovično napolnitev rezervoarja. Ta scenarij se po letu 2021 obeta lastnikom električnih avtomobilov.

Ja, medijsko opevana pravljica o splošni elektromobilnosti se počasi spreminja v grozljivko za lastnike striktno električno gnanih vozil, ker je v teh dneh več nemških, avstrijskih, čeških in švicarskih dobaviteljev električne energije pričelo razmišljati o omejevanju razpoložljive električne energije za privatna gospodinjstva, ki bo stopilo v veljavo leta 2021, ker so se očitno pričeli zavedati šibkosti njihovih električnih omrežjih, ki bi ob 'špicah' (časovno obdobje, ko bo prazne akumulatorje na domačih polnilnicah polnilo največ lastnikov električnih avtomobilov) zaradi čedalje večjega števila električnih avtomobilov, toplotnih črpalk in klimatskih in podobnih naprav po vsej verjetnosti 'pokleknilo'. Zato bi v takšnih obdobjih ljudem enostavno omejili dobavo električne energije, posledično bi se občutno podaljšali tudi časi polnjenja akumulatorjev v električnih avtomobilih. Ta ukrep pa ne bi veljal za javne polnilnice električnih avtomobilov, kjer bo posledično 'pri koritu' na polnjenje čakalo še več električnih avtomobilov.

V ozadju 'mednarodne zarote' za preprečitev nadaljnjega razmaha električnih avtomobilov se po informacijah iz nemških medijev skriva 1646 evropskih dobaviteljev električne energije, ki z njo oskrbujejo približno 109 milijonov ljudi. Nemci so celo razkrili datum (1.1.2021) začetka redukcij, ker naj bi prej omenjeni dobavitelji 'električnega soka' že sklenili neformalni dogovor o implementaciji takšnih ukrepov. Pri enem izmed avstrijskih podjetij, ki se ukvarjajo z dobavo električne energije, so ob tem pojasnili, da v njihovih energetskih omrežjih ne obstaja več prav veliko rezerv, posledično se začno omrežja potiti že takrat, ko se več lastnikov električnih avtomobilov iz ene soseske odloči za istočasno polnjenje (polnilna moč: od 11 do 22 kW) akumulatorjev v njihovih avtomobilih. Sicer so pri tem dobavitelju že poskrbeli za prilagoditev omrežij, vendar ta brez dodatnih investicij v razvoj in nadgradnjo ne bodo vzdržala navala električnih avtomobilov, ki se nam obeta v prihodnosti.

Ob tem so Avstrijci poudarili, da bi bila uporaba besede 'Blackout' v takšnem scenariju malce pregroba, zato sami raje uporabljajo besedo 'Überlastung' (preobremenitev), ki bi pripeljala samo do težav z oskrbo v lokalnih območjih, prizadeta bi bila predvsem privatna gospodinjstva. Po mnenju ljudi, ki načrtujejo redukcije v letu 2021, se tega problema potihoma zavedajo tudi evropski politiki, nemški politiki so pred kratkim predstavili novi 'Klimaschutz-Gesetz', kjer je napisano, da bodo lastniki nemških bencinskih servisov v bližnji bodočnosti primorani v izgradnjo polnilnic za električne avtomobile v sklopu bencinskih servisov, drugače v Nemčiji ne boste mogli postaviti novega bencinskega servisa. Obstajajo pa tudi bolj optimistična podjetja. Eno takšnih je nemški energetski koncern EnBW, kjer ocenjujejo, da lahko trenutno nemško energijsko omrežje že danes z elektriko oskrbi približno 13 milijonov električnih avtomobilov, čeprav ob tem priznavajo, da bi v nekaterih soseskah ob tem prihajalo do preobremenitev omrežij.

Pri energetskem podjetju mbH (Saarbrücken) so povedali, da bo masovna elektrifikacija voznega parka prizadela predvsem podeželje, kjer omrežja niso zasnovana za takšno količino in potrebe uporabnikov kot v mestih, posledično bo za preobremenitev omrežja v kakšni nemški vasi zadostovala že ena sama 'Tesla'. Njihov prvi mož (Benedikt Kessler) je ob tem povedal, da je aktualna marketinška pravljica o 100-odstotnem prehodu na elektromobilnost popolna utopija, ker je trenutno možno zadostiti oskrbo samo do 30-odstotne masovne elektrifikacije voznega parka, večjega števila uporabnikov pa omrežja ne bodo prenesla. Nekateri (recimo pri znamki BMW) nam ob tem prodajajo pravljice o inteligentnih polnilnih omrežjih. To je podobno temu, da vas z lokalnega bencinskega servisa pokličejo domov in prosijo, če jim morda lahko vrnete 20 litrov fosilnega goriva iz vašega avtomobila, ker jih trenutno (ko je vozilo parkirano) pač ne potrebujete. To gorivo bi oni nato ponudili uporabniku, ki ga pač potrebuje. Denar za plačano gorivo bi vam seveda vrnili. Nemci so povedali tudi to, da trenutno še nismo 'pet minut pred dvanajsto', ker ima nemško elektrogospodarstvo še zadosti časa, ker je v Nemčiji trenutno v obtoku samo približno 84.000 striktno električno in približno 67.000 hibridno gnanih avtomobilov. To je 'pljunek v morje' ob omembi informacije, da se po nemških cestah vozi približno 47 milijonov osebnih avtomobilov.

Moje mnenje je, da je elektrifikacija voznega parka smiselna, vendar ne v sedanjih časih, ko ima večina slovenskih električnih avtomobilov 'izpušne cevi' v Krškem in Trbovljah, namesto tega bi morala Evropa staviti več na klasične avtomobile s pogonom na plin, ker je bilo s študijami že večkrat dokazano, da so to trenutno najbolj čisti avtomobili (od zibelke do groba), poleg tega tehnologije, ki bi omogočile splošni prehod iz bencina in nafte na plin, obstajajo že zelo dolgo. Rak rana Evrope je razvidna tudi v trenutni 'amerikanizaciji' voznega parka, ker postajajo avtomobili čedalje večji in posledično tudi čedalje težji. Vsak kolikor toliko mentalno zdrav fizik vam bo povedal, da so SUV vozila in oblikovni križanci slepa ulica v razvoju avtomobilov, ker je fizika jasna (težje ko je vozilo, več pogonske energije potrebuje …).

Evropske politike, ki so sprejeli definitivno slaboumne odločitve, ki bodo v bližnji prihodnosti pokopale proizvodnjo in prodajo resnično z gorivom varčnih majhnih avtomobilov in nagradile izdelavo in prodajo pregrešno velikih in dragih 'SUV krav', ki so po zaslugi hibridizacije 'kao eko', bi morali poslati na izlet v japonska velemesta, kjer že dolgo cveti 'Kei-Car' (lahek avtomobil) kultura, ki so jo nazadnje modificirali leta 1990. Od takrat naprej so takšni mestni avtomobili lahko opremljeni samo s pogonskim sklopom, ki ima največ 660 kubičnih centimetrov delovne prostornine ter največ 47 kW (63 KM) pogonske moči. Takšen avtomobil se lahko razteza na največ 3,4 metra dolžine ter 1,48 metra širine (dovoljena višina znaša 2 metra, masa takšnih vozil znaša od 750 do 950 kg). Do leta 2014 japonski lastniki takšnih vozil niso plačevali nobenih dodatnih davkov, vsi ostali Japonci (sploh takšni z 'velikimi očmi' …), ki bi se po mestih radi vozili s čim večjimi avtomobili, morajo dacarjem najprej dokazati, da so lastniki parkirnega mesta ali garaže, drugače z nakupom velikega avtomobila v Tokiu in drugod na Japonskem ne bo nič.

V Evropi, kjer je nekoč (v petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja) že cvetela bogata tradicija izdelave majhnih, resnično mestnih avtomobilov, bi morali kopirati japonsko 'Kei-Car' kulturo in jo pač prilagoditi meram povprečnega Evropejca. S tem bi resnično regulirali promet v naših mestih, ker bi bilo na parkiriščih dovolj prostora za več majhnih avtomobilov, manj pa bi bilo tudi ustvarjenih CO2 emisij, ker so majhni pogonski sklopi pač manj potratni z gorivom.

Send to Kindle
| Share

Oddaj komentar

Iskalnik rabljenih vozil

Išči

E-novice s področja avtomobilizma - prijava / odjava
Zvezdne steze Denis Avdič
Video trening varne vožnje
Video test Renault scenic dCi 110 EDC bose
Video test audi A8 3,0 TDI quattro
Domača predstavitev kia picanto
Domača predstavitev citroën DS4
Video test fiat punto evo
Reportaža - Vzhajajoča dežela avtomobilov