Pri nemškem avtomobilskem klubu ADAC so pred kratkim opravili novo preizkusno trčenje med vozečimi avtomobili in gibljivo testno lutko v obliki 180 kilogramskega divjega prašiča. To, da so takšna neželena srečanja lahko usodna za potnike v avtomobilih, vedo Nemci že dolgo, ob tem jih je še posebej zanimalo, kako se v takšnem slučaju obnesejo moderni sistemi za preprečevanje naleta ob povezavi s samodejnim zaviranjem.
K ponovni izvedbi takšnega testa jih je spodbudila tudi statistika, ki pravi, da se na nemških cestah na vsake dve minuti zgodi prometna nesreča, ki se odvija po scenariju tokratnega testa. Posledično je takšnih nesreč vsako leto zelo veliko (približno 270.000 primerov). Ob tem se v enem letu bolj ali manj poškoduje približno 2500 Nemcev in Nemk, približno 20 jih zaradi trka z divjadjo tudi umre. Na tokratnem testu, kjer se testni avtomobili srečajo z divjim prašičem pri hitrosti 80 km/h, so Nemci uporabili štiri aktualne in tudi različno opremljene (v pogledu založenosti z asistenčnimi sistemi …) osebne avtomobile različnih znamk (BMW serija 3, peugeot 508, VW t-cross in mitsubishi eclipse cross).
Najprej so na stezo spustili starejšega (letnik 2004), relativno kompaktnega predstavnika BMW-jevih karavanov, ki ni opremljen s kopico modnih in kot že vemo samo delno zadovoljujočih 'Playstation' dodatkov (razna tipala, kamere in radarji, ki so del asistenčnih sistemov …). Ker je na testu 'testna svinja' z izvedenim skokom na cesto s hitrostjo 10 km/h namerno popolnoma presenetila nemškega testnega voznika (znani nemški kaskader Erhard Brem), jo testni BMW z namerno izključenim parom zračnih blazin (zračne blazine rešujejo življenja, vendar to ne pomeni, da boste v slučajih njihove sprožitve lahko brez poškodb …) ob srečanju s 180 kilogramsko oviro (dolžina: 160 cm, višina: 100 cm) ni odnesel najbolje, vendar je voznik BMW-ja odnesel celo kožo, česar pa ne moremo trditi za 'testno svinjo', ki je odšla v 'svinjska nebesa' po delih …
Precej bolj prepričljivo se je v takšni situaciji obnesel veliki peugeot 508, ker je opremljen s sistemom nočnega vida, posledično je elegantna francoska limuzina pravočasno prepoznala svojeglavega nemškega testnega predstavnika divjadi in ob navezi s sistemom za preprečevanje naleta poskrbela za samodejno zaviranje avtomobila še pred trkom v divjega prašiča. Lastniki modnih SUV avtomobilov kot sta volkswagen t-cross in mitsubishi eclipse cross nimajo te sreče, ker sta oba avtomobila opremljena samo s sistemi za preprečevanje naleta ob povezavi s samodejnim zaviranjem. V obeh primerih sta sistema delovala dokaj vzorno, vendar samo takrat, ko se 'testna svinja' ni premikala hitreje od 10 km/h in takrat, ko sta se oba avtomobila premikala samo s hitrostjo, ki je nižja od 60 km/h. Posledično oba sistema za samodejno zaviranje v vseh primerih nista mogla preprečiti trka, sta pa z občutno nižjo hitrostjo ob trku poskrbela za omilitve trkov.
Nemci pravijo tudi to, da je v slučaju neizbežnega trka z divjadjo bolje trčiti v žival, kot pa izvesti manever izogibanja v stilu tako imenovanega losovega testa, ki je pred mnogimi leti dobil izdatno medijsko podporo po znamenitih 'akrobatskih' sposobnostih, izvajanih s strani malega mercedesa (A razred brez sistema ESP) ob švedskem srečanju z namišljenim losom. Če ima vozilo ob izvedbi manevra izogibanja preveliko hitrost, ga pred morebitno zapustitvijo vozne površine ne more rešiti noben
elektronski 'Playstation' dodatek. Te navedbe potrjujejo tudi testi izogibanja pri večjih hitrostih (ISO-Wedelgasse test), opravljeni pri priznani reviji Auto, Motor und Sport, ki so pokazali in obenem razkrili prave in namišljene športnike. Omenjeni test predstavlja omiljeno verzijo (potreben je manjši zasuk volana) losovega testa (dolžina proge 54 metrov) in poteka na dolžini 110 metrov. Pri tem simulirajo izogibanje namišljeni mirujoči oviri in po prestanem izogibanju takojšnjo vrnitev
vozila na prvotni vozni pas, vse skupaj pa opravijo pri večjih hitrostih. Pri tem ugotavljajo kolikšna je še dopustna hitrost, pospremljena brez odnašanja zadka ali siljenja nosu iz smeri vožnje. Nesporni zmagovalec te discipline je bil vedno porsche 911 GT3, ki je prevozil zadano traso brez večjih problemov s hitrostjo 151,7 km/h. Na dnu razpredelnice revije AMS se nahaja peščica terenskih vozil (Hummer H1 in H2 ter Mercedes-Benz iz razreda G), ki isto preizkušnjo opravijo varno
s približno 100 km/h. Osnovno motorizirani predstavniki kompaktnega razreda brez sistema ESP (recimo starejši clio, punto, polo…) opravijo takšen test brez problemov s hitrostjo od 110 do 115 km/h. Za primerjavo lahko povem, da se povprečna hitrost pri uspešno izvedenem srečanju z namišljenim losom po navadi giblje v območju od 60 do največ 70 km/h …
Zato pri združenju ADAC svetujejo voznikom, da naj bodo previdni pri vožnji po odsekih v bližini gozdov, ki lahko pripeljejo do usodnega srečanja z divjadjo. Ob morebitnem soočenju odsvetujejo intenzivno uporabo troblje in dolgega snopa sprednjih žarometov, voznik naj raje zavira in v slučaju neizogibnega trka in poravna volan, če želi po trku ostati v smeri vožnje. Drugo, slabšo opcijo predstavlja manever izogibanja pri hitrostih nad 80 km/h, ki pa se lahko zaradi bližine gozda sprevrže v
precej hujše srečanje s katerim izmed drevesnih debel.
