V Nemčiji smo trenutno lahko priča pravemu 'razrednemu boju', ki se je razvnel med ljubitelji in sovražniki modnih SUV-jev (športno funkcionalno vozilo). Olje na ogenj pa prilivajo tudi resni in neresni novinarji, prvi zato ker prikimavajo sovražnikom takšnih vozil, drugi kolegi pa bralcem še vedno prodajajo pravljice o varčnih SUV vozilih …
Na začetku lahko razčistimo pojme glede oznake SUV, ki jo v neresnih medijih tolmačijo kot 'športni terenec'. Če bi novinarji in novinarke razumeli pomen pojmov kot sta zmogljiv in pa športen, potem nam pač ne bi bilo potrebno brati pravljic o zavaljenih SUV-jih, ki so 'kao' športni, ker se razumni ljudje ob omembi besede šport najprej spomnijo na nekaj kompaktnega in lahkega ter posledično tudi agilnega. Takšno tolmačenje besede šport boste našli povsod, razuma primanjkuje samo v avtomobilskem marketingu, kjer nam razne 2,5-tonske SUV 'jumbo-jete' in 'titanike' predstavljajo kot izrazito športne, čeprav so v resnici samo zmogljivi. Ko bodo sloni uspešno ulovili (ne pa pomendrali …) zajce bom pa tudi sam začel verjeti v pravljice, da se nekateri SUV-ji peljejo kot športni avtomobili …
Kateri avtomobil si sploh zasluži oznako športen? V dobrih in z razumom bolj prežetih starih časih so si takšno oznako prislužili samo pravi kupeji, 2-vratne limuzine, 3-vratni predstavniki GTi avtomobilov ter odprti 2-sedežniki, danes pa imamo tudi 'športne dostavnike', 'športne avtobuse' (enoprostorci) ter seveda 2,5-tonske 'nilske konje, slone in nosoroge' (velika SUV vozila), ki so na cesti skoraj tako 'agilni' (mnenje neresnih novinarjev) kot dejansko okretni gepardi, levi in ostali 'kompaktni' plenilci, ki si zaradi agilnosti in sprinterskih lastnosti v živalskem svetu seveda tudi v resnici zaslužijo predikat športen (sploh gepard z lahko in že skoraj fragilno 'superleggera konstrukcijo' …).
Prave športne terence boste srečali samo ob vožnji izven utrjenih podlag, bodisi ob počasnem plezanju preko preprek ali pa pri hitrejšem premagovanju razdalj na brezpotjih. Spoznali jih boste po obutvi, ki je v tem primeru seveda terensko orientirana. Pogosto gre v teh primerih za izredno špartansko opremljene avtomobile brez vgrajenih klimatskih naprav in podobne krame (pravi športni terenec je dostikrat tudi brez bočnih karoserijskih vrat in strehe …), ki vam bo s preveliko maso in povečano možnostjo okvar (kar v vozilo ni vgrajeno, se ne more pokvariti …) na koncu povsem izničila možnost za dobro terensko prehodnost vozila, ker se lažji avtomobili bolje obnesejo na mehkejših voznih površinah. Visoko nasajene 'SUV krave', ki počivajo na nizkopresečnih pnevmatikah si zato ne zaslužijo oznake športni terenec, ker so to v resnici samo športno funkcionalna vozila, podobno kot tovornjak, ki bo na tekmovanje v spustu na divjih vodah pripeljal kajake ali pa avtobus, ki bo na nogometno tekmo pripeljal celotno ekipo nogometašev. Sta oba omenjena gospodarska predstavnika transportnih sredstev zaradi tega, ker ljudem pomagata uresničiti športne ambicije, posledično športna?
Pri pravem športnem avtomobilu zaloga motorne moči ne igra nobene vloge, zato ste na številnih tujih testih športnih avtomobilov poleg kakšnega porscheja 911 lahko opazili tudi avtomobila kot sta fiat 500 & 600 sporting, čeprav se nista mogla pohvaliti z veliko zalogo pogonske moči (40 kW/55 KM). Zakaj so ju tuji novinarji potem sploh uvrstili med športnike? Predvsem zaradi vgrajenih športnih atributov (dodatni merilnik za motorne vrtljaje, menjalnik s krajšimi prestavnimi razmerji ter seveda trše vzmetenje in pa manj vgrajene komfortne opreme …). Na to kako športen je avtomobil v resnici, pa vpliva tudi razmerje med maso in razpoložljivo pogonsko močjo. V tem pogledu so velike in težke 'SUV krave' seveda na repu lestvice, navzlic kakšnim 'magičnim' oznakam (AMG, M, R-line in podobno …). V prid mojim trditvam govori tudi fizika, ki pravi da težje ko je vozilo, več pogonske energije boste potrebovali za njeno premikanje. Istočasno pa fizika pravi tudi to, da težje ko je vozilo, bolj bodo ob vožnji skozi ovinke nanj delovale centrifugalne sile, ki jih ne morejo izničiti niti obligatorni 'Playstation dodatki' (ESP, ASR in ABS …). Poleg tega se težko vozilo tudi težje ustavi, ker ima precej večjo inercijo (temu primerna je tudi kolateralna škoda ob nesrečah z velikimi 'SUV kravami', večina opazovalcev ob tem najbrž misli, da se je iztiril kakšen vlak ...).
V Nemčiji trenutno najbolj odmeva članek revije Focus, odnosno njenega 'online' portala, ker si je nemški kolega privoščil objavo teksta, kjer malikuje varčnost kompaktnih in ostalih SUV-jev ter 'oblikovnih križancev' ('nije tica, nije miš, nego je šišmiš' (netopir)) in ob tem pri primerjavi z normalnimi, nič 'visoko nasajenimi' avtomobili uporabil kar tovarniške podatke o 'realni' porabi. V večini objavljenih komentarjev so pisca bralci seveda 'raztrgali na prafaktorje' in mu predlagali zamenjavo poklica, ker že vsak kolikor toliko pameten 10-letnik ve, da dva različno težka in različno oblikovana (v pogledu aerodinamike) avtomobila pač ne moreta imeti enake povprečne porabe navzlic popolnoma enakemu motorju in razpoložljivi zalogi motorne moči.
Resni ljudje vam bodo ob tem predstavili univerzalno formulo, ki pravi, da ima v tem primeru predstavnik 'višje nasajenih' avtomobilov vedno višjo povprečno porabo (+ 25 %) kot enako motorizirani donator tehnološke platforme iz vrst nič 'višje nasajenih' vozil, ker je lahko občutno težji od običajnega avtomobila. Tu je tudi vpliv poslabšane aerodinamike, kjer svojo negativno vlogo odigrajo tudi modne, ogromne pnevmatike. Nemci ob tem omenjajo primer enako motoriziranega golfa zadnje generacije ter njegove aktualne 'Hillbilly' različice (model tiguan) za 'mestne gozdarje' in 'mestne kmete' (aka 'mestni avanturisti') z delovnimi mesti in domovanji 'izven civilizacije'. Pri vožnji po avtocesti s 130 km/h bo tiguan ob primerjavi z golfom porabil približno 2,5 litra dodatnega pogonskega goriva, predvsem zaradi povečanega aerodinamičnega upora. Enako velja tudi za ljubitelje 'strešnih trug'. Tudi v tem primeru vam bo nameščeni strešni kovček pri hitrosti 130 km/h dvignil povprečno porabo za 2 litra. Dober recept za dvig povprečne porabe je torej znan. Najprej si kupite čim višje 'nasajen' avtomobil za vožnjo po asfaltu in ga potem otovorite še s strešnim kovčkom. Na ta način boste ob vožnji po avtocestah na vsakih sto prevoženih kilometrov z lahkoto po nepotrebnem zapravili približno 5 litrov pogonskega goriva …
Kot pravo farso pa lahko označimo tudi hibridna vozila. Predstavljajte si, da imate doma zanimivo hibridno vozilo (recimo kombinacija parnega pogona in tekočih fosilnih goriv). Seveda boste ob tem morali s seboj voziti tudi primerno zalogo trdih fosilnih goriv (premog). Najprej se boste vozili na premog (parni stroj), ko ga bo zmanjkalo boste preklopili na tekoče fosilno gorivo. V tem primeru je ta izrazito neokoljevarstvena kombinacija smiselna, ker vozilo po tem, ko zmanjka premoga postane lažje, posledično bo nižja tudi povprečna poraba fosilnega goriva. Današnji hibridni avtomobili so lahko občutno (od 300 do 500 kg) težji od klasično gnanih vozil, imajo pa še to hibo, da morate ob vožnjah s seboj vleči tudi akumulatorje, ki po izpraznitvi niso nič lažji. Predstavljate si, da v vaš povprečno motoriziran (recimo z zalogo od 80 do 90 'konj') nehibridni avtomobil naložite 4 'športne' (po mnenju avtomobilskega marketinga so obilni ljudje pač športni, podobno kot obilni SUV-ji …) osebe s skupno maso v območju 400 kilogramov, kar je približni ekvivalent povprečni teži (od 300 do 500 kg) vgrajenih akumulatorjev pri hibridnem vozilu. Prvo kar boste opazili je, da vaš avtomobil v tem slučaju (sploh če gre za bencinski pogonski sklop, na 'traktorje' (dizelski avtomobili) večja masa nima takega vpliva) nima več enake moči kot takrat ko ste v vozilu sami. Posledično morate dodati več plina, kar pomeni več motornih vrtljajev in posledično tudi višjo povprečno porabo goriva.
Hibridna vozila so v resnici samo 'pesek v oči' uporabnikom in davkariji, ker si proizvajalci vozil s takšnimi modeli znižujejo povprečje ustvarjenih CO2 emisij pri njihovih flotah serijskih modelov, ker se želijo na ta način izogniti plačilu visokih kazni glede ustvarjenega prevelikega izpusta CO2 emisij pri njihovih serijskih modelih. Te kazni bodo stopile v veljavo leta 2012. Če bi se kupci v Evropi odpovedali današnji 'amerikanizaciji' (čedalje večji in težji avtomobili, ki posledično rabijo čedalje več 'konj' in seveda tudi goriva) osebnih vozil in bi namesto tega vzljubili 'kei-car' (lahko vozilo z majhnim pogonskim sklopom) koncept razumnih Japoncev, bi bila bilanca ustvarjenih CO2 emisij v naših mestih občutno nižja, in to brez 'high tech' navlake, ki prvenstveno samo draži nakup in vzdrževanje avtomobilov …
