V nemških medijih se je v teh dneh pojavil zanimiv intervju z znanim strokovnjakom (profesor Fritz Indra), ki ga je opravil cenjeni nemško-ameriški avtomobilski novinar Jens Meiners, ki je znan predvsem po sodelovanju z mediji kot so: Car and Driver, Automotive News, Welt, Automobile Industrie, Car Design News in China Auto Pictorial. Profesor dr. Fritz Indra je v svoji bogati poklicni karieri delal za različne avtomobilske znamke (Audi, Alpina in znamke koncerna General Motors), v današnjih časih je svetovalec avstrijske svetovalne organizacije AVL (Anstalt für Verbrennungskraftmaschinen).
Profesor Indra, kakšna so vaša najpomembnejša spoznanja ob obisku tokratnega dunajskega simpozija o motorjih?
»Tokrat nismo doživeli nobenega odmevnega predavanja o električnih avtomobilih. V prejšnjih letih so na dunajskem simpoziju veliko govorili o bodočnosti električno gnanih avtomobilov, čeprav nihče od govorcev, ki so vztrajno spodbujali debate o električno gnanih vozilih, ni znal dobro pojasniti kdaj, kako in kje bomo izvedli revolucijo na področju transportnih sredstev. Letos smo dosegli napredek, ker ta tematika ni bila več v ospredju simpozija. Razlog za to se skriva v trenutno slabi
prodaji novih električnih avtomobilov, sam sem mnenja, da je v tem pogledu že prišlo do nasičenosti evropskega tržišča.«
Tudi tam, kjer države subvencionirajo nakup električnega avtomobila?
»Lep primer tega, kako se zadeve lahko obrnejo, je Norveška, ki so jo še pred kratkim predstavljali kot obljubljeno deželo za električne avtomobile. Sedaj je norveška vlada ukinila subvencije za nakup električnih avtomobilov. Kanclerka Merklova pa še vedno govori o enem milijonu električnih avtomobilov na nemških cestah do leta 2020. V realnosti jih bo morda 100.000. Ker se analitiki ob takšnih napovedih ne želijo blamirati, so sedaj v to statistiko vključili tudi hibridna vozila. Na koncu
bodo morda k tej kvoti dodajali tudi prodana električno gnana kolesa z motorjem...«
Na dunajskem simpoziju je veliko sogovornikov zagovarjalo Plug-In-Hybrid tehnologijo
»Ta tehnologija je priljubljena predvsem pri proizvajalcih velikih in zelo težkih avtomobilov (recimo predstavniki velikih SUV vozil), ker lahko nekateri njihovi modeli edino na ta način dosegajo sprejemljive CO2 emisije. Vse skupaj je farsa za potrošnike in okoljevarstvenike, sploh v primerih, ko se takšna in striktno električno gnana vozila napajajo z elektriko ob pomoči elektrarn, ki delujejo predvsem na trdna goriva, ker morajo potem te elektrarne ustvariti še več električne energije za
njihovo delovanje, posledično pa izpustijo v zrak še več toplogredne 'svinjarije'. Zato bi morali Kitajci v svojih mestih najprej prepovedati transport s striktno električno gnanimi avtomobili.«
Pričakujete umik nemških državnih inštitucij od tem, ki so povezane z elektromobilnostjo?
»Ker se tudi v tem primeru vse vrti okrog denarja, lahko pričakujete, da bo tudi nemško državo enkrat srečala pamet. V ZDA so kupcem električnih avtomobilov podarili 60.000 subvencij, Norvežani so jih od njihove države prejeli 50.000, vendar je sedaj s tem konec. Sedaj bo zanimivo spremljati dogajanje na Norveškem, predvsem zaradi reakcij tržišča na ukinitev subvencij. Uporaba večine novih tehnologij je smiselna samo v primerih, ko se lahko tehnologija dokaže na tržišču in se tudi sama po
sebi izplača. Vlade sicer lahko prisilijo potrošnike v uporabo alternativnih tehnologij, vendar si dolgoročnih subvencij ne more privoščiti nobena država na tem svetu.«
Kakšen je vaš pogled na znamko Tesla?
»Glede na to, da se znamka Tesla že več let utaplja v rdečih številkah, obstaja verjetnost, da znamka v bodočnosti izgine iz prizorišča, ker privablja premajhen krog kupcev. In to navzlic temu, da je Elon Musk zame eden izmed najboljših današnjih managerjev in po vsej verjetnosti tudi najbolj nadarjen človek za uspešno 'PR' predstavitev njegove avtomobilske znamke.«
Musk je lani prodal 30.000 novih avtomobilov
»Ja, vendar je potrebno ob tem upoštevati specifičnost tržišč, kot sta Kalifornija in Norveška, kjer so se modeli znamke Tesla prodajali po precej nižjih prodajnih cenah. V povprečju je kupec za novo vozilo odštel toliko, kot drugje kupci odštejejo za novega Volkswagnovega golfa. Vendar so številni kupci ob tem pozabili, da njihov električno gnani avtomobil po približno sedmih letih starosti ne bo prav veliko vreden. Za to so krivi hirajoči akumulatorji. In potem pridete enkrat do točke, ko
je potrebna menjava akumulatorjev, ki so dostikrat vrednejši od vozila, kateremu so namenjeni.«
Ste opazili kakšen napredek na področju klasičnih pogonskih sklopov?
»Stvari na področju motorjev z notranjim izgorevanjem se odvijajo odlično. Na Dunaju smo lahko občudovali prispevek znamke Ford, ki je predstavila 3-valjni motor z možnostjo deaktivacije posameznih motornih batov. Vsi proizvajalci mrzlično iščejo rešitve, ki bi jim prinesle še nižjo porabo fosilnih pogonskih goriv, posledično so sedaj znova aktualne nekatere tehnične rešitve iz preteklosti. Že sedaj si lahko omislite nove avtomobile, ki imajo povprečno porabo v območju 3,5-litra na sto
prevoženih kilometrov. Razvoj klasičnih motorjev pa še zdaleč ni končan.«
Ali elektromobilnost izgublja bitko s klasičnimi pogonskimi koncepti?
»Da, sploh v primeru ko upoštevamo tudi 'well-to-wheel' emisije. Tu kraljuje motor z notranjim izgorevanjem. Pogonsko energijo, ki nam je na razpolago, je neumno pretvarjati v druge oblike, ker vsaka taka pretvorba prinaša tudi delno izgubo energije. Ker so motorji z notranjim izgorevanjem čedalje bolj izpopolnjeni, bodo imeli 'aternativci' čedalje več težav pri pridobivanju kupcev. Nekateri menijo, da bomo nekoč, ko bomo po celem planetu ustvarili odločne viške električne energije, to
energijo preusmerili v izdelavo sintetičnih fosilnih goriv. Zato bodo motorji na fosilna goriva še dolgo glavni motor globalnega transporta.«
Imajo vozila na plinski pogon možnost, da postanejo vodilna pogonska sila?
»Zanimivo vprašanje, ker jih ljudje še vedno ne cenijo dovolj, čeprav predstavljajo pametno in tudi stroškovno ugodno izbiro. Ljudje si omislijo novo tehnologijo v avtomobilih samo v primeru, če je enako dobra ali boljša od prejšnje vgrajene tehnologije. Govorimo o akcijskem radiju z enim samim polnjenjem plina, ki je po mnenju mnogih še vedno prekratek. Poleg tega so bencinski servisi, kjer bi voznik lahko oskrbel vozilo s pogonskim plinom še vedno preveč redek pojav.«
Obstaja tudi pozitivno mnenje o elektrifikaciji avtomobilov?
»Seveda. Elektromotorjem ni uspel preboj na področju primarnih pogonskih sklopov, so pa izredno cenjeni pri pomožnih motornih sklopih. Ti tako imenovani blagi hibridi, kjer najdemo vgrajeni elektromotor, ki deluje kot generator električne energije ter start-stop sistem v povezavi z 48-voltno električno napeljavo, bodo v naslednjih letih predstavljali polovico vseh na novo izdelanih avtomobilov.«
