Bodo osebni avtomobili v bližnji bodočnosti namenjeni samo še premožnim in bogatim ljudem? S to bojaznijo se spopada približna polovica vprašanih, ki so odgovarjali na vprašanja v izvedeni anketi nemškega združenja DAT (Deutsche Automobil Treuhand).
Strah polovice (približno) izmed vseh vprašanih (približno 4.600 oseb) je utemeljen, ker so prodajne cene novih in rabljenih avtomobilov v lanskem letu dejansko eksplodirale. V povprečju je nemški kupec lani ob nakupu novega ali pa rabljenega osebnega avtomobila s povprečno prodajno ceno v območju 42.800 evrov (približno) zapravil dodatnih 5.000 evrov, dogajanja na tržišču so se zelo razveselili tudi vsi preprodajalci in trgovci z rabljenimi avtomobili, ki so se lani na nemškem tržišču v povprečju podražili za približno 3.000 evrov (povprečna vrednost prodanega nemškega rabljenega avtomobila: 18.800 evrov).
Tako pridete do spoznanja, da so se nemške prodajne cene rabljenih avtomobilov v zadnjih desetih letih dvignile za že prav 'škandaloznih' 100 odstotkov. Predvsem zaradi nesposobnosti avtomobilske industrije, ki trenutno več kot očitno ne more zadovoljiti potreb nemških kupcev novih avtomobilov, istočasno na nemškem tržišču ni zadosti rabljenih avtomobilov, ki bi bili pripravljeni zamenjati lastnike. Ker je povpraševanje večje od ponudbe, se je seveda ob tem samodejno aktiviral tudi 'pohlep' trgovcev in preprodajalcev tipa 'Ukop & Iskop d.o.o.' (trgovci, ki potencialnim kupcem ne morejo ponuditi servisnih storitev …). Vendar je pohlep trgovcev in preprodajalcev ob tem terjal tudi davek, ker se je 13 odstotkov izmed vseh vprašanih Nemcev in Nemk že odpovedalo nakupu novega ali pa rabljenega vozila v bližnji bodočnosti.
Letošnji 'DAT-Report' razkriva tudi to, da politično željeni, odnosno izsiljen nemški energetski prehod na področju pogona ("Antriebs- und Verkehrswende") transportnih sredstev, ne poteka po okusu nemškega ljudstva. Ob vprašanjih, ki so bila povezana z elektromobilnostjo, sta 2 tretjini lastnikov avtomobilov povedali, da razmišljata tudi o nakupu novega električno gnanega avtomobila. S tem se je strinjala tudi ena tretjina vseh vprašanih potencialnih kupcev električnih rabljenih avtomobilov. Na koncu so se ti ljudje ob prihodih v prodajne salone ter na dvorišča z rabljenimi vozili v večini primerov (štiri petine izmed vseh lastnikov avtomobilov, ki so sodelovali v tej anketi in so pred časom zamenjali vozilo) odločili za nakup klasično (fosilno) gnanega avtomobila. Razlogi za nepriljubljenost in uspeh električnih vozil so enaki kot pred približno 120. leti, ko so električni avtomobili ob pridobivanju kupcev še lahko tekmovali s fosilno gnanimi avtomobili, vendar so na koncu izgubili tekmo, predvsem zaradi treh razlogov (prekratek akcijski radij s samo enim polnjenjem akumulatorjev, za katerega je pogosto kriva prevelika masa električnih avtomobilov, previsoke prodajne cene novih električnih avtomobilov, premajhno omrežje električnih polnilnic …).
Sedaj je v Nemčiji v teku 'povratna tekma', vendar 'električarjem' navzlic dobri podpori nemške politike in neresnih medijev, zaenkrat ni uspelo prepričati prav veliko prebivalstva, vsaj če verjamemo izsledkom organizacije DAT. Kljub temu velja omeniti, da so si nemški kupci novih avtomobilov lani omislili procentualno enako veliko število električnih (18 %) in dizelsko (18 %) gnanih avtomobilov, vsak tretji nov, lani prodan osebni avtomobil v Nemčiji pa premika bencinski pogonski sklop. Samo 7 odstotkov izmed vseh vprašanih, ki so sodelovali v tej anketi, si je lani omislilo rabljen električni avtomobil, ker se tudi Nemci spopadajo s klasično težavo blokovskih naselij (kje in kako bodo postavili zadostno število električnih polnilnic za prebivalstvo v blokih?). Kupci rabljenih električnih avtomobilov so večinoma ljudje, ki prebivajo v lastnih hišah in imajo dostikrat tudi garaže (takšnih je samo 41 % izmed vseh vprašanih), kjer lahko namestijo domače polnilne postaje. Procentualno več garaž (67%) je v lasti nemških kupcev novih električnih avtomobilov. Nemški energetski prehod je težaven tudi zaradi podatka, ki pravi, da se večina izmed vprašanih (77%) Nemcev in Nemk ob zadovoljitvi njihovih vsakodnevnih transportnih potreb enostavno ne more odpovedati uporabi lastnega avtomobila, predvsem zaradi slabe urejenosti (mnenje vprašanih) nemškega javnega potniškega prometa. S tem se strinjata tudi dve tretjini izmed vseh vprašanih, ki živita v nemških mestih z manj kot 20.000 prebivalcev (približno 41% celotnega nemškega prebivalstva). V velikih nemških mestih, kjer se je elektromobilnost bolje prijela, ker so električni avtomobili v praksi dejansko zelo primerni za vožnje na krajše razdalje, pa živi samo 1 tretjina celotnega nemškega prebivalstva. Poleg tega imajo velika mesta bolje organiziran javni potniški promet, zato se ljudje v mestih lažje odpovedo lastnemu avtomobilu.
Svoj delež ob nemških težavah s prehodom na splošno elektromobilnost, ki bo očitno dejansko povzročila 'evropski eksodus' ljudi, ki si bodo lahko v bližnji bodočnosti še privoščili lastništvo avtomobila, pa imajo tudi čustva in ideali nemških lastnikov avtomobilov, ki se seveda niso pripravljeni odreči 'človekovim pravicam'. 91 odstotkov izmed vseh vprašanih, ki so sodelovali v tej anketi pravi, da jim lastni avtomobil zagotavlja svobodo in neodvisnost, 90 odstotkov izmed vseh vprašanih si ne predstavlja življenja brez lastnega avtomobila, ker ga resnično potrebujejo. Pri 86. odstotkih izmed vseh vprašanih pa prevladuje 'Freude am Fahren', ker pač radi vozijo avtomobile. Se pa 53 odstotkov izmed vseh vprašanih Nemcev in Nemk zaveda, da se bomo morali v bodočnosti spremeniti (predvsem navade), če resnično želimo doseči okoljevarstveni energetski prehod.
