V obdobju od začetka leta 2010 pa vse do konca leta 2022 se je število ubitih pešcev na severnoameriških cestah povečalo za dramatičnih 75 odstotkov, predvsem zaradi ljubezni ameriških potrošnikov do čedalje težjih in čedalje večjih avtomobilov iz dveh kategorij (SUV-ji & poltovornjaki).
Ta nori trend seveda občutimo tudi v Evropi, kjer smo izredno dovzetni za vse ameriške bedarije, zato je tudi na naših cestah čedalje več velikih poltovornjakov in ogromnih SUV vozil za vse družbeno povsem neodgovorne kupce takšnih vozil, ki so izredno nevarna za pešce, kolesarje in vse ostale, manjše '4-kolesne udeležence' (in njihove potnike …) v javnem prometu. Na evropski 'ladji norcev' se dogajajo zanimive stvari. Po eni strani so evropski politiki izredno 'zaskrbljeni' glede varnosti potnikov v vozilih, posledično pridno sprejemajo predpise in uredbe, ki bodo nekaterim proizvajalcem avtomobilske elektronike omogočile še večji zaslužek, po drugi plati pa spodbujajo prodajo ogromnih SUV vozil in poltovornjakov, ki so izredno nevarni za najranljivejše skupine v prometu. Sicer pa smo te dvoličnosti že itak navajeni. Lep primer tega je kaznovanje voznikov, ki med vožnjo uporabljajo pametne telefone, če je takšna naprava slučajno integrirana v armaturno ploščo, potem pa ni nobenega problema, čeprav bo voznikova pozornost na dogajanje na cesti v obeh primerih (uporaba zaslonov na pametnih telefonih in armaturnih ploščah) upadla v enakem obsegu …
Na to, da so veliki poltovornjaki in ogromne 'SUV galeje' nevarne za pešce, kolesarje, voznike skirojev, motoriste in ljudi v razumno odmerjenih (majhni in kompaktni avtomobili) avtomobilih vas nekateri novinarji (drugi pa ob vsaki predstavitvi kakšnega novega 'SUV titanika' po tleh raje delajo lužice od čiste sreče, drugače ubogi revčki pač ne bi preživeli …) opozarjamo že dolgo, 'pisunski psi' lajajo, 'SUV in pick up karavana' pa gre mirno dalje, predvsem zaradi tega ker takšna družbeno neodgovorna vozila ljubijo tudi politiki (lep primer tega je naš premier, ki propagira 'zeleno agendo', doma se pa najraje vozi s skoraj 2,5-tonsko 'SUV kravo' bele barve …) in vodilni v raznih podjetjih, tudi zavarovalnicah, ki bi morale z višjimi zavarovalnimi premijami že zdavnaj 'nagraditi' ljudi, ki jih zelo skrbi njihova lastna varnost, prav nič jih pa ne zanima varnost drugih udeležencev v prometu. Ja, dragi zavarovalničarji, ste se kdaj vprašali, kdo naredi več koleteralne škode v avtomobilskih nesrečah, normalen avtomobil z maso v območju od 1. do 1,5 tone, ali iztrirjena 'cestna SUV lokomotiva' z maso v območju od dveh do treh ton? Že po tej logiki bi morali imeti lastniki ogromnih SUV-jev in poltovornjakov višje zavarovalne premije. Saj vas razumem, ker tudi sami ljubite te nebódigatréba iznajdbe norega marketinga, si sami seveda ne boste pljunili v juho …
V nedavno izdanem poročilu ameriškega inštituta IIHS (Insurance Institute for Highway Safety) z naslovom 'Dangerous by Design 2024' so Američali na koncu zapisali, da bi morali politiki in proizvajalci že zdavnaj ukrepati in omejiti SUV in pick up norost. K takšnemu razmišljanju so jih spodbudili izsledki njihove interne raziskave, podobno so pred časom že storili strokovnjaki belgijskega inštituta Vias. V obeh primerih (Američani so ob tem analizirali približno 18.000 nesreč s smrtnim izidom (za pešce …), kjer je sodelovalo približno 3000 različnih SUV in pick up vozil …) so ugotovili, da so poškodbe pešcev odvisne predvsem od višine motornega pokrova (od vozne podlage …) ob povezavi z naklonom maske hladilnika ter tudi od mase vozila (težje ko je vozilo, slabše jo ob trku odnesejo pešci …). Zato se nevarnost smrtnih poškodb za pešca ali kolesarja, ki ga zbije avtomobil, katerega pokrov motorja je 10 cm višji od povprečja (približno 76 cm od vozne podlage), poveča za 30 %, odnosno 45,4 % v primeru, ko pešca zadane velik SUV ali modni potovornjak (43,6 %). Tako je pri pešcu ali kolesarju, ki ga 'nasadi' avtomobil z 90 cm visokim pokrovom motorja, tveganje za smrtne poškodbe 30 % večje (45,4 % in 43,6 %), kot če ga zadane vozilo z 10 cm nižjim pokrovom motorja.
Masa vozila ima zaščitni in 'agresivni' učinek. Potniki v težjih vozilih imajo manj možnosti, da bodo resno ali smrtno poškodovani, medtem ko je verjetnost, da bodo njihovi nasprotniki utrpeli resne ali smrtne poškodbe, večja. Vzemimo primer trka 1600 kg težkega avtomobila in lažjega 1300 kg težkega avtomobila. Nevarnost smrtnih poškodb se v tem primeru zmanjša za 50 % za potnike v najtežjem avtomobilu, poveča pa za skoraj 80 % za potnike v lažjem avtomobilu. V primeru povečanja mase za 300 kg je tveganje smrtnih poškodb tudi za 30 % večje pri ranljivih uporabnikih. Če vzamemo dva avtomobila z radikalno različnimi lastnostmi, in sicer majhen mestni avto, ki tehta okoli 1000 kg, in veliko limuzino ali SUV, ki tehta 2000 kg, je verjetnost, da bodo potniki v lahkem vozilu utrpeli resne poškodbe, približno 3-krat večja, kot če imata obe vozili podobno maso. Potniki v avtomobilu s 50 kW več pogonske moči kot v drugem vozilu imajo 65 % manj možnosti, da bodo utrpeli smrtne poškodbe kot potniki v tem drugem, šibkejšem (v pogledu razpoložljive pogonske moči) vozilu. Po drugi strani pa je za potnike v avtomobilu, ki ga je zadelo vozilo s pogonsko močjo, ki je za 50 kW višja od povprečne, 125 % bolj verjetno, da bodo utrpeli smrtne poškodbe. Ta učinek je razložen z dejstvom, da sta moč in masa vozila močno povezani (težja vozila so v povprečju zmogljivejša in obratno) in z dejstvom, da večjo pogonsko moč pogosto spremlja bolj agresiven način vožnje.
Na koncu pa velja omeniti še nekaj varnostnih dejstev, ki govorijo v prid nižjim, lažjim in manjšim avtomobilom, čeprav se jih večina lastnikov nastopaških SUV-jev in podobno odmerjenih poltovornjakov sploh ne zaveda. Kot prvo velja omeniti večjo občutljivost takšnih vozil na bočni veter, večjo inercijo, poleg tega lahko potniki v takšnih, 'visoko nasajenih vozilih' ob morebitnem bočnem naletu drugih vozil računajo na to, da bodo konec nesreče dočakali prevrnjeni na bok ali pa celo prebrnjeni na streho. Verjetno ne veste niti tega, da so aktualne varnostne ograje na avtocestah in ostalih cestah atestirane samo za vozila z maso, ki ne presega 1,5 tone. Težjih vozil takšna ograja ne more zadržati, zato se vam lahko zgodi, da boste ob nesreči na avtocesti pristali na nasprotnem voznem pasu ali pa zgrmeli v kakšen prepad, recimo ob vožnji po hribovitih cestah … Na koncu pa velja omeniti še informacijo ki pravi, da če se vozite v 'pomičnem bunkerju', potem bodo reševalci v primeru zelo zverižene pločevine veliko težje prišli do vas v notranjosti tega 'bunkerja'. Resnična varnostna prednost SUV vozil in poltovornjakov ob trkih velja samo za primere čelnih trčenj, ko se boste zaleteli v nekaj nižjega in lažjega od vas …
