Čeprav veliko strokovnjakov meni, da bi bilo 'zaplinjevanje' (prehod na plinsko gnana vozila) evropskega voznega parka veliko bolj smiselno kot pa splošna in prisilno izvedena elektrifikacija, ki jo zagovarjajo resno neresni evropski politiki, se ta pogonski koncept ni preveč dobro prijel med kupci.
Če bi se v Evropi odločili za predelavo večjega števila bencinsko gnanih avtomobilov, ki bi za pogon namesto bencina uporabljali CNG (stisnjen zemeljski plin) ali pa LNG (utekočinjen zemeljski plin) plin, bi na ta način precej lažje in hitreje znižali (- 20 %) povprečni CO2 odtis fosilno gnanih avtomobilov, vendar se ta preizkušena in dobro delujoča tehnologija (pri vozilih z bencinski motorji, kjer so proizvajalci ob razvoju pogonskih sklopov predvideli tudi možnost uporabe plina kot pogonskega goriva …) žal ni prijela pri veliko kupcih, za to pa je kriva predvsem aktualna politika, ki v električnih avtomobilih vidi 'rešitelje' našega planeta in ne spodbuja ljudi k nakupu plinsko gnanih avtomobilov.
Strokovnjaki kluba ADAC so tokrat analizirali stanje na nemškem tržišču in ob tem ugotovili, da je v Nemčiji trenutno v obtoku samo še približno 77.000 plinsko gnanih avtomobilov. Eden izmed razlogov za takšno stanje razkriva informacija, ki pravi, da se trenutno v Nemčiji sploh ne morete več odločiti za nakup novega plinsko gnanega avtomobila, ker takšnih novih vozil ne ponuja več noben proizvajalec avtomobilov, ki je prisoten na nemškem tržišču, od leta 2016 pa upada tudi število bencinskih servisov, kjer so se nemški vozniki lahko oskrbovali s plinom. Posledično je bilo na začetku tega leta v Nemčiji registriranih samo še približno 700 bencinskih servisov s polnilnicami plina. Takšen razplet dogodkov pa odganja potencialne kupce plinsko gnanih vozil in otežuje življenja aktualnih nemških lastnikov takšnih vozil.
Nemci so odkrili še eno veliko težavo nemških lastnikov plinsko gnanih avtomobilov v obliki kroničnega pomanjkanja rezervnih delov za plinsko gnana vozila, ob tem pa omenjajo tudi drastične podražitve takšnih delov. Kot primer so navedli povprečen plinski rezervoar, ki ga mora vsak lastnik plinsko gnanega vozila zamenjati najkasneje po 20 letih, v določenih primerih pa tudi prej. Ker se številni nemški lastniki ob tem soočajo z nedobavljivostjo tega pomembnega sestavnega dela ali pa z enormnimi podražitvami tega sestavnega dela, bo veliko plinsko gnanih avtomobilov v Nemčiji v naslednjih letih zrelih za odpad, ker bodo postali 'ekonomske totalke' (podobno kot številni električno gnani avtomobili …). Lastnikom v teh primerih ostane samo še ena dodatna opcija v obliki odstranitve plinske napeljave in povratka k klasičnemu bencinu …
Nemci ob tem apelirajo na nemške in evropske politike, da naj poskrbijo za nadaljnji razvoj mrež plinskih polnilnic, ker so plinsko gnani avtomobili lahko pomemben delček v mozaiku trajnostne mobilnosti, ker je njihova CO2 bilanca veliko boljša kot pa pri običajno (bencin/dizel) gnanem fosilnem sorodstvu.
