ZOO Magdeburg: Prvi cilj in postanek po nočni vožnji in 900 km je bil ogled ZOO Magdeburg, predvsem pa tigrice, ki pride v ZOO Ljubljana konec avgusta.

ZOO Magdeburg: Tunel pri tigrih in razgled v njihovo ogrado.

ZOO Magdeburg: Razgledni hodnik in izobraževalne table pri tigrih.

ZOO Magdeburg: Izobraževalne table pri žirafah.

ZOO Magdeburg: Oskrbnik tigrov na monitorjih nadzoruje pravkar skotene mladiče snežnega leoparda.

ZOO Hannover: ZOO Hannover je eden najboljših živalskih vrtov. Velik del zavzema Afriška savana, katero si obiskovalci lahko ogledajo tudi iz čolna nad vodo.

ZOO Hannover: Navdušujoč je bil tudi povodni konj, ki je večkrat priplaval mimo steklene stene.

ZOO Hannover: Ogledali smo si leseni paviljon, saj bi podobnega potrebovali tudi v ZOO Ljubljana.

Na poti: Na severu Danske v Frederikshavnu smo se postavili v vrsto za na trajekt, ki nas je prepeljal v Göteborg.

Na poti: Zajtrk v podpalubju.

Na poti: Trajekt v Frederikshavnu.

Na poti: Na trajektu smo 3,5 ure dolgo pot prebili delovno, pri pisanju sporočil za javnost in pošiljanju fotografij in novic s poti.

Djurpark Boras na Švedskem: Skupna ograda gepardov in nosorogov.

Djurpark Boras na Švedskem: Skupna ograda gepardov in nosorogov.

Djurpark Boras na Švedskem: Samica geparda s 7 mladiči, ki so se skotili decembra 2012. Skupno gojijo 19 gepardov v treh velikih zunanjih ogradah in ločenih prostorih.

Djurpark Boras na Švedskem: Gepardi sobivajo z nosorogi.

Djurpark Boras na Švedskem.

Djurpark Boras na Švedskem: Prva Afriška savana v Evropi, kjer sobivajo različne rastlinojede živali skupaj.

Djurpark Boras na Švedskem: Prva Afriška savana v Evropi, kjer sobivajo različne rastlinojede živali skupaj.

Djurpark Boras na Švedskem: Samica Svea se pripravlja na odhod.

Djurpark Boras na Švedskem: Oskrbnica in tehnični direktor pripravljata pomirjevalo za geparde. Na fotografiji tudi veterinar ZOO Ljubljana Marjan Kastelic.

Djurpark Boras na Švedskem: Transportni boks za geparde.

Djurpark Boras na Švedskem: Prvi je že na naši prikolici.

Djurpark Boras na Švedskem: Sven in Svea v ogradi v Djurpark Boras.

Djurpark Boras na Švedskem: Oskrbnica gepardov v nadzorni sobi.

Djurpark Boras na Švedskem: Zadnji razgovori in predajo izkušenj o Svenu in Sveji (na fotografiji Irena Furlan, Barbara Mihelič in obe oskrbnici gepardov).

Djurpark Boras na Švedskem: Naš veterinar Marjan Kastelic ob pol leta starih mladičih geparda.

Djurpark Boras na Švedskem: Barbara Mihelič ob mladih gepardih v notranji ogradi.

Djurpark Boras na Švedskem: Sven v transportnem boksu – slovo od oskrbnice.

Djurpark Boras na Švedskem: Sven v transportnem boksu.

Djurpark Boras na Švedskem: Sven in Svea na prikolici.

Djurpark Boras na Švedskem: Potovali smo po cestah, po mostovih nad morjem, v tunelih pod morjem in prispeli do trajekta iz Danske v Nemčijo. Nepričakovano tudi z avto vleko. Marjan Kastelic in Tone Gabrovšek menjata vodo gepardom in preverjata njihovo počutje.

Na poti: Potovali smo praktično brez počitka. Tudi na trajektu smo pošiljali informacije in fotografije s poti… in lovili signal!

Na poti: Sredi noči in neurja je zatajila elektrika na avtomobilu in obstali smo sredi avtoceste. Na pomoč smo poklicali policijo in vlečno službo.

Na poti: Po dveh urah čakanja so avto naložili na vlačilec in nanj pripeli prikolico z gepardi.

Na poti: Vlečno vozilo je pripelo tudi prikolico.

Na poti: Končno smo se premočeni in prezebli odvlekli iz prometne avtoceste.

Na poti: Ponoči nas je vlečno vozilo dostavilo do najbližje mehanične delavnice, kjer smo prebedeli ob gepardih.

Prvič v zgodovini Živalskega vrta Ljubljana si bomo lahko ogledali geparde. Slabi dve leti stara brat in sestra iz istega legla, z imenom Sven in Svea, sta pripotovala v petek, 21. 6. 2013 v poznih večernih urah, iz živalskega vrta Djurpark Boras na Švedskem.

V Živalski vrt Ljubljana so v teh dneh že naselili dva mlada geparda. Zanju so se odločili, saj v Živalskem vrtu Ljubljana te vrste doslej še nikoli niso prikazovali. Gepardi slovijo kot najhitrejše štirinožne živali, kar jim omogoča izjemen ustroj telesa. So mačke, ki pa zelo spominjajo na najhitrejšo pasmo psov – hrte. Poleg tega je gepard zelo karizmatična žival, ki je zanimiva vsem generacijam obiskovalcev. Geparda so pripeljali iz živalskega vrta Djurpark Boras, na jugu Švedske. Ker se z vzrejo gepardov v ZOO Ljubljana srečujejo prvič, bodo vzrejo pričeli z nereproduktivnim kompatibilnim parom, bratom in sestro, Svenom in Sveo. Gepardi v naravi namreč ne živijo v parih, lahko pa se družijo med seboj bratje istega legla.

Djurpark Boras je poznan v evropskem prostoru po prvi sodobni savani, v kateri so gojili različne vrste rastlinojedih živali skupaj v isti ogradi. Tako se pri njih družijo sloni z zebrami, žirafami in različnimi vrstami antilop, noji in žerjavi. Slovijo tudi po več kot tridesetletni vzreji gepardov. Zanje imajo postavljeno prostorno ogrado ob savani, v kateri sobivajo skupaj z nosorogi. Prav v tej ogradi sta se skotila naša geparda Sven in Svea.

Aleš Marguč direktor Mazda Motor Slovenija je pospremil prihod gepardov: ''Sodelovanje z Živalskim vrtom Ljubljana ob prihodu nove Mazde6 je odlično spričevalo za sodelujoče v projektu, saj uteleša poanto blagovne znamke Mazda - kreativnost, spretnost in ekipni duh. Tako se Mazda razvija z uresničevanjem svoje vizije, poslanstva in z naprednim programom družbene odgovornosti.''

Mazda se je za podporo naselitvi gepardov odločila zato, ker so se oblikovalci nove Mazde6 pri snovanju tega odličnega in večkrat mednarodno nagrajenega avtomobila zgledovali po gibanju te izjemne živali, najhitrejšega tekača na našem planetu.

Zdenka Ban Fischinger, direktorica ZOO Ljubljana je povedala: ''Ni večjega veselja, za direktorja in tudi za sodelavce živalskega vrta, kot je prihod nove živali. Če lahko govorimo o tako izjemni in karizmatični živali, kot je gepard, pa je veselje in ponos seveda še toliko večji. Poleg tega smo se s prihodom gepardov pridružili kolegom iz Evropske zveze živalskih vrtov in akvarijev pri gojenju in ohranjanju še ene ogrožene živalske vrste in s tem še okrepili naše naravovarstveno poslanstvo. Hvaležni smo tudi partnerju, podjetju Mazda Motor Slovenija, da nas je pri tem lepem projektu podprl.''

Transport gepardov je spremljalo strokovno osebje iz ZOO Ljubljana: strokovni vodja Barbara Mihelič, vodja veterine asist. Marjan Kastelic, biologinja in pedagoški vodja Irena Furlan ter vodja vzdrževalne službe Tone Gabrovšek. Ker bi transport z letalom skupaj s prestopanjem trajal 48 ur, so se v Živalskem vrtu Ljubljana odločili, da bodo raje stisnili zobe in geparda prepeljali po cesti. Trikrat bi morala zamenjati letalo, v Frankfurtu bi morala celo prenočiti. Za prevoz živali so namreč primerna samo takšna letala, ki imajo posebej za ta namen urejen transportni del. Taka pot bi bila zanju neprimerno bolj stresna, kot pa prevoz po cesti. Pot na Švedsko in potrebne postanke so izkoristili za ogled nekaterih živalskih vrtov in tigrice, ki bo v ZOO Ljubljana pripotovala konec avgusta. Na pot so odšli v nedeljo pozno zvečer, skupaj prepotovali več kot 3.500 km, geparda pa je čakala 1700 km oziroma 20 ur dolga pot v prenovljeno ogrado in nove notranje prostore, ki so ju zanje uredili s pomočjo pokroviteljstva Mazde. Potovala sta vsak v svojem boksu, vendar sta se med potjo lahko videla in ovohavala. Zagotovili so jima tudi potrebno vodo, hrano in zračenje. Na rednih postankih so spremljali njuno počutje in jima nudili svežo vodo.  

Pot v Ljubljano se je nepričakovano zapletla, ko je približno na polovici poti, sredi noči in neurja, zatajila elektronika avtomobila. Po prevozu vozila do najbližjega servisa in do odprave napake prihodnji dan, so sodelavci ves čas vztrajali ob gepardih, saj ju niso smeli pustiti brez nadzora. Strokovni vodja Barbara Mihelič je ob tem povedala: »Zaplet na cesti je bil za nas stresna izkušnja, geparda pa praktično razen zamude na poti, nista čutila drugih posledic. V transportnih boksih in prikolici sta bila zatemnjena in zaščitena pred vremenskimi vplivi. Pred transportom pa živali vedno dobijo tudi pomirjevala za zmanjšanje stresa. Takoj zjutraj smo kupili sveže meso v bližnjem marketu in ju nahranili. Dolga pot je bila res neudobna, vendar smo bili vsi v ''istem čolnu'', kar nas je vse skupaj še bolj povezalo. Geparda sta morala potrpeti v svojih transportnih boksih 12 ur dlje od planiranega časa, osebje pa je bilo ''ujetnik'' svojega »transportnega boksa« kar 5 dni in pol, v tem času pa pošteno spalo le trikrat«.

Takoj po prihodu sta bila nameščena v notranje bivališče, ki mu pravijo kar ''dnevna soba''. Tam bosta obiskovalcem vidna že ta vikend, če se bosta le počutila dobro in povečan obisk zanju ne bo preveč obremenjujoč. Kakšen teden se bosta privajala na nove notranje prostore. Ko se bosta privadila na novo bivališče, oskrbo, osebje in rutino, ju bomo izpustili v zunanji prostor. Vsaka selitev je za žival stres, saj zamenja tako svojo ogrado, kot tudi oskrbnike in način oskrbe ter hrane.

TEKAŠKE TEHNIKE V ŽIVALSKEM SVETU
Življenja največkrat rešujejo hitre noge. A tek ni enotna disciplina. Nekatere živali lahko tečejo izjemno hitro, a le na kratke proge, druge pa nekoliko zmerneje, a ure in kilometre dolgo. Na hitrost vpliva tudi dolžina nog, velikost in ustroj telesa. TEKAŠKE rekorderje je zato potrebno predstaviti v različnih hitrostnih disciplinah.

Sprinterji
Sprinterji so tiste živali, ki stavijo predvsem na svojo eksplozivno moč. Veliko hitrost lahko razvijejo v zelo kratkem času, a zaradi izčrpanosti tudi hitro odnehajo. Najslovitejši sprinter na kopnem je gepard. Svojega hitrega in vzdržljivega plena ne bi mogel izčrpati z zasledovanjem, tako kot to počno npr. volkovi, zato ga mora presenetiti in nato hitro uloviti. V samo treh sekundah lahko pospeši na 60km/h, njegova največja hitrost pa je okrog 114km/h. Plen mora uloviti v eni minuti oz. cca 400 metrih. Ko ga zaduši, mora najprej počivati, saj je preutrujen, da bi ga lahko takoj pojedel. Pri tem se mu telo segreje kar na 40,5 C, potreba po kisiku pa je tako velika, da bi lahko ogrozila tudi možgane.

Čeprav je gepard velika mačka, ima čisto samosvojo telesno zgradbo, ki še najbolj spominja na hrta, in ki s hitrostjo okrog 70 km/h velja za najhitrejšo pasmo med psi. Oba odlikuje mišičasto in vitko telo, dolge in tanke noge s katerimi delata do 7 m dolge korake oz. skoke, kremplji, ki tla oprijemajo kot športni copati in izjemno vitka hrbtenica ter velike nosnice, srce in pljuča.

Foto: noj ali Usain Bolt (sprinter)
Ljudje nismo posebno hitri. Človeški hitrostni rekord na 100m je leta 2009 v Berlinu postavil Usain Bolt. Za 100 m je potreboval 9,58 sekund, kar pomeni, da je tekel z največjo hitrostjo 48 km/h, v povprečju pa 37 km/h. Res je, da pri teku uporabljamo le dve nogi, a noji, ki so ptičji tekaški rekorderji, dosegajo hitrosti do 72 km/h.

Maratonci

Foto: viloroga antilopa
Med maratonci je rekorderka ameriška viloroga antilopa, ki lahko kar štiri ure teče s hitrostjo 56 km/h oziroma 88km/h pol ure. Sledijo jim kojoti, volkovi, jeleni in mnoge antilope, veliko pa ne zaostajajo niti zebre in celo žirafe.

Relativni zmagovalci

Čisto drugačne rezultate pa bi dobili, če bi vse živali povečali na velikost človeka in jih izenačili. V tem primeru gepard zagotovo ne bi stal na stopničkah. Ameriški ščurek, ki dejansko teče kakšne 4 km/h, bi povečan tekmovanje končal prej kot v  sekundi. O zmagovalcu bi verjetno morali odločati s fotofinišem, saj so enako hitri tudi kuščar ovratničar in avstralski tigrasti hrošč , pa verjetno tudi veliko drugih hroščev, plazilcev in ostalih živali, če bi se le kdaj prijavile na tekmovanje.  Povečane bi lahko tekle kar okrog 800 km/h. Do medalje pa bi vsaj med pticami zagotovo prišla tudi kalifornijska talna kukavica (sloviti roadrunner), ki v naravni velikosti teče okrog 40 km/h. Povečana bi lahko tekla okrog 170 km/h.

Rekorderji v zraku

Med hitrostnimi rekorderji na kopnem zagotovo velja omeniti tudi letalce. Presenetljivo dobri letalci so  golobi, saj lahko na velike razdalje letijo s hitrostjo do 160 km/h. Hitreje letajo le sokoli selci. V vodoravnem letu lahko drvijo do 200 km/h, pri strmoglavljanju med lovom pa so presegli  hitrosti do 320 km/h.

Najpočasnejši

Počasneži niso nič manj zanimivi. Kot največje talne počasnele upravičeno slovijo polži in lenivci. Za nekaj 10 metrov potrebujejo več ur! Za najpočasnejše letalce so proglašene sloke. Je že res, da jastrebi med aktivnim letom s perutmi zamahnejo le enkrat v vsaki sekundi, a sloke so z 8 km/h prav na repu tistih, ki še letijo.

GEPARD je štirinožni kopenski rekorder – najhitrejši, a za veliko ceno

Gepard je znan kot najhitrejša kopenska žival, kljub vsemu pa je v živalskem kraljestvu »šele« četrta najhitrejša žival. Hirejši so sokol selec, mali podkvasti hudournik, raca gaga. Izenačen pa bi bil z najhitrejšo ribo jadrovnico. Na 100 metrski progi bi gepard za dobre 3 in pol sekunde prehitel Usaina Bolta. Izmerjena rekorderka, gepardinja Sarah iz Cincinnati zooja ima v nogah svetovni rekord na 100 metrov med gepardi s 5,9 sekundami. Skrivnost, zakaj so gepardi lahko hitrejši od ljudi, tiči v njihovem ustroju telesa. Gepardi so hitrejši, zaradi česar potrebujejo manj moči za pospešitev, imajo 4 noge, s čimer povečajo kontakt s tlemi pri odrivu naprej. Razlog, da so hitrejši tudi od vseh drugih štirinožnih živali na svetu pa se nahaja v njihovi neverjetno gibljivi hrbtenici. Medtem ko tečejo, se lahko upogne do te mere, da zadnje noge prehitijo sprednje,ali pa tako usloči, da sprednje noge stegne močno naprej. To jim omogoča okrog 7 metrov dolge skoke – kakršne dosežejo na primer mnogo večji tekmovalni konji. Neverjeten je tudi podatek, da so med tekom več časa v zraku, kot na tleh.

ANATOMIJA
Gepardi so aerodinamični! Prsni koš je bočno stisnjen in globok, glava majhna, telo ozko in vitko, noge podaljšane. Na ta način doseže boljšo aerodinamičnost kot ostale velike mačke. Pravzaprav se od njih precej razlikuje in v marsičem spominja na hrte – najhitrejšo pasmo psov. Nima upotegljivih krempljev, ima povečan prsni koš, srce in pljuča, ki omogočajo globoke in dolge vdihe. Količina kisika namreč določa uspešnost geparda. Znanstveniki so prepričani, da so tudi relativno majhni zobje in razširjene nosnice prilagoditev na povečano potrebo po kisiku in čim lažje vdihovanje zraka.
Dolg rep ima pomembno vlogo med tekom, ko deluje kot krmilo.

Eden najpomembnejših mehanizmov za doseganje ekstremnih pospeškov pri gepardih, je njihova hrbtenica, ki je zelo prožna, prilagodljiva in upogljiva.  Samo v treh potezah, katere se zgodijo v eni sekundi, naredi kar 7,8 m dolg korak/zamah in pospeši iz 0 na 64 km/h.  V prvi potezi gepard uporabi trde, brazdaste blazinice in neupotegljive kremplje, da se dobro oprime tal. Hrbtenica se močno ukrivi, glavo potisne rahlo proti tlom. Rep pri visokih hitrostih deluje kot protiutež in krmilo, da živali ne »odnese iz ovinka«.  V drugi potezi se hrbtenica raztegne in potisne zadnje noge ob tla pri tem pa potisne trup živali naprej. Mišice hrbtenice in nog se hkrati raztegnejo, kar pripomore k večjemu potisku trupa naprej. Kombinacija hrbtnih in nožnih mišic omogoča širok razmah nog to je  7,8 m V treji potezi gepard postavi eno nogo na tla, temu sledijo druge in korak se ponovi. Vedno ima na tleh samo eno nogo.

Šape geparda so navdihnile izumitelje športnih tekaških copat »kopačk«. So edine mačke z neupotegljivimi kremplji, ki so trdni, a zato manj ostri. Skupaj z blazinicami omogočajo odličen odriv na vsakem koraku, posebne blazinice na sprednjih nogah pa delujejo kot zavore in pomagajo pri ustavljanju.

OGROŽENOST
Naravovarstveni status IUCN geparde po svetu uvršča med ranljive in ogrožene. Povsod po svetu število upada, tudi v Indiji. Tu so jih namreč ponolno naselili, saj so jih angleški kolonialni priseljenci lovili do izumrtja, nato so jih ponovno naselili in se uspešno namnožili. Leta 1990 je bilo na svetu še 100.000 gepardov, danes le še okrog 10-15.000. Glavni razlog so pobijanje gepardov zaradi konfliktov z živinorejci ter zmanjševanje teritorija na račun večanja števila obsežnih ograjenih lovnih obor.

IZ ŽIVLJENJA GEPARDOV
- Gepardi v naravi živijo okrog 12 let, v ujetništvu do 17 let.
- Brejost traja 3 mesece, spolno dozorijo pri 2-3 letih.
- Telesne mere: Teža: 38-65 kg, samci so večji od samic. Višina: 67-94 cm, Dolžina: 1-1,4m
- Rep: 66-84 cm. Porodna teža: 150-300g
- Število mladičev: 2-4, največ do 8, vzreja jih izključno samica. Kar 70% mladičev pobijejo hijene.

NAČIN ŽIVLJENJA
Gepardi niso niti samotarji, niti skupinske živali, bolj oboje po malem. Samice se družijo le s svojimi mladiči, samci pa občasno ustvarijo »bratske« skupine, kjer samci istega legla ostajajo skupaj. Lovijo izključno sami, nikoli v skupinah kot denimo levi. Pri lovu ne sodelujejo med seboj tako kot levi, kjer je lov strateški in ima vsak član skupine pri lovu svojo vlogo.  Gepardi so niso nevarni drug drugemu, močna agresija se lahko ustvari med samci in samicami le v času parjenja, ko se lahko v spopadih celo pobijejo.

Gepardi jedo vse živali, ki jih lahko ulovijo, od talnih ptic, zajcev, antilop, največji plen pa tehta do 50 kg. Kljub temu, da so najhitrejši, so njihov najpogostejši plen počasne in tolste svinje bradavičarke. Plen skušajo zalesti, napadejo pa ga navadno šele, ko se mu približajo na najmanj 50 m. Zaradi hitrega teka lahko ulovijo plen, ki drugim velikim mačkam ni na voljo. Plen navadno zadušijo z ugrizom v sapnik. Problem je le v tem, da so po teku tako izčrpane, da morajo najprej 20 minut počivati, da normalno zadihajo in vzpostavijo normalen ritem srca, preden plen lahko tudi pojedo. Po teku so tako izčrpane, da se lahko celo onezavestijo ali utrpijo poškodbe možgan zaradi pomanjkanja kisika in pregrevanja. V tem času ga morajo mnogokrat prepustiti močnejšim ali številčnejšim vsiljivcem, kot so levi, leopardi, hijene ali jastrebi. Tako je le približno polovica ulovov uspešnih. Zato morajo loviti večkrat in za lov porabiti več energije, kot ostale velike mačke.

Gepardi ne morejo rjoveti kot tigri ali levi. Rjovenje velikim mačkam omogoča dvojna podjezična kost v grlu. Gepardi in ostale mačke, ki ne morejo rjoveti pa imajo samo eno.

PREHRANA
Gepardi lovijo različne živali od ptic do rastlinojedov do teže 50 kg, kljub temu pa so eno najobičajnejših kosil počasne in tolste svinje bradavičarke (warthog). Gepardi jedo predvsem meso, kože in kosti pa ne. Posebnost so tudi mišice zadnjih nog. Imajo namreč posebna hitro krčljiva mišična vlakna, ki jih gepardi  nimajo drugje po telesu. Lahko rečemo, da ima gepard »pogon na zadnje noge.«

Kako so gepardi pomagali atletom z umetnimi nogami?

The Flex-Foot Cheetah  deluje tako, da shranjuje energijo, ki jo amputirana oseba doda z nagibom nazaj s svojo telesno težo in jo potem ob ustreznem trenutku sprosti z nagibom naprej. To omogočajo posebna ogljikova vlakna v Flex-footu. Flex-foot posnema anatomski sklep med stopalnico in peto pri gepardu. Umetna noga je oblikovana kot črka J, kar posnema nogo in deluje kot vzmet ter blažilec udarcev. S temi protezami so dosegli že veliko sprinterskih rekordov.


Novosti v ZOO Ljubljana

Mačji panda
V petek 21. junija 2013 je iz živalskega vrta Madrid pripotoval tudi samček mačje pande, ki se je pridružil naši samici, katero smo pred slabim letom dobili iz živalskega vrta Salzburg. Njegovo letalo je v četrtek zvečer pristalo v Münchnu, od tam ga bomo pripeljali po cesti in ga namestili v ogrado k samici. Pred tem smo v ogrado dodali plezala in dodatna bivališča, saj upamo, da se bosta dobro razumela in prihodnje leto imela tudi mladiče.

Poslovili smo se od levinje Simbe
Od petka smo opazovali slabo počutje naše levinje Simbe, ki bi septembra dopolnila 19 let. Pred tremi leti je zbolela za rakom na maternici, ki smo ga uspešno operirali. Spremembe je imela tudi na očesni roženici, kar smo prav tako pred časom uspešno operirali. Zaradi slabega počutja smo jo v sredo uspavali in natančno pregledali z ultrazvokom. Veterinarji so ugotovili, da so se ji neoperabilne metastaze razrasle na pljučih, zato smo se odločili, da jo uspavamo. Simba je doživela častitljivo starost. V naravi bi preživela le 10 ali celo manj let. Jeseni 2011 se je od nas poslovil enako star samec Boy, prav tako zaradi starosti in bolezni. Nove leve, katere smo si ogledali v živalskem vrtu Givskud na Danskem, bomo lahko pripeljali v naš ZOO šele, ko jim bomo postavili novo ogrado.

Mladiči: V ZOO Ljubljana lahko opazujete številne letošnje mladiče. Konec januarja se je prva skotila liči antilopa, 13. marca zlatolični gibon, teden dni pozneje sedem divjih svinj, maja so sledili še kozorogi, mufloni in damjek. Sredi maja so se že drugič letos skotili mladiči surikat. Najmlajši mladič pa je gams, ki se je skotil 5. junija 2013. Mladiči so tudi na slovenski kmetiji in sicer posavska kobilica in drežniška koza. Otroci pa lahko božajo mlade pujse in mlade pritlikave koze v otroškem živalskem vrtu.

Mazda Motor Slovenija
Sodelovanje z Živalskim vrtom Ljubljana ob prihodu nove Mazde6 je odlično spričevalo za sodelujoče v projektu, saj uteleša poanto blagovne znamke Mazda - kreativnost, spretnost, in ekipni duh. Tako se Mazda razvija z uresničevanjem svoje vizije, poslanstva in z naprednim programom družbene odgovornosti.

Mazda se je za podporo naselitvi gepardov odločila tudi zato, ker so se oblikovalci nove Mazde6 pri snovanju tega odličnega in večkrat mednarodno nagrajenega avtomobila zgledovali po gibanju te izjemne živali, najhitrejše na našem planetu. Nov Mazdin oblikovalski jezik, imenovan Kodo design, pomeni dušo gibanja, ki izraža lepoto in moč v trenutku gibanja živali (geparda), je prejel več mednarodnih nagrad, med drugim tudi prestižno Red Dot Design Award. Nedavno je nova Mazda6 prejela nagrado tudi v Sloveniji, ko je bila izbrana za Poslovni avto leta 2013.

V novo Mazdo6 je vgrajena celotna nova Mazdina tehnologija SKYACTIV: gre za nove motorje, menjalnike, karoserijo in podvozje. Rezultat so vrhunska vozna dinamika, varčnost, prijaznost okolju in varnost ter doseganje emisijskega razreda EURO 6. Z Mazdinimi izdelki se izraža korporativna kultura blagovne znamke Mazda, ki je usmerjena predvsem  v zaščito in varovanje okolja, zadovoljstvo kupcev, spoštovanje do ljudi, prispevek k razvoju družbe, skladnost z normativi in transparentno delovanje.
 
Posebej smo hvaležni Živalskemu vrtu Ljubljana ter njegovemu vodstvu za partnerski odnos, kreativnost in odločnost pri izvedbi. Zmagovalci projekta so tako vozniki Mazde kot obiskovalci živalskega vrta, ki bodo lahko že zelo kmalu spoznali čudovita geparda. Prijave na testno vožnjo so mogoče na www.mazda.si

Na poti: Prednostno so nam v dveh urah popravili avto in ponovno smo se odpravili na pot proti Ljubljani.

Na poti: Sredi Avstrije smo se ustavili na večerji. Najprej smo poskrbeli za večerjo gepardov, šele nato smo si jo privoščili sami, da ne bi omagali na poti.

ZOO Ljubljana: Novi notranji prostor za geparda.

ZOO Ljubljana: Sredi noči sta geparda končno prispela na cilj. Prenesli smo ju v novo domovanje.

ZOO Ljubljana: Boks in gepard sta precej težka, zato smo potrebovali kar nekaj močnih ''fantov''.

ZOO Ljubljana: Pogumna Svea je prva zapustila transportni boks in spoznavala novi prostor.

ZOO Ljubljana: Po petih minutah raziskovanja je Svea iz rok Barbare Mihelič takoj po prihodu že sprejela hrano, kar je znak, da se dobro počuti.

ZOO Ljubljana: Svea komaj čaka prihod Svena.

ZOO Ljubljana: Sven in Svea ponovno skupaj.

ZOO Ljubljana: Hrano je sprejel tudi Sven, ki je bolj plašen od Svee.

ZOO Ljubljana: Leoparda je prišla pozdravit tudi direktorica ZOO Ljubljana mag. Zdenka Ban Fischinger.