Ta etapa je bila namenjena izključno prečkanju meje. Ker je meja med Zahodno Saharo in Mavretanijo preko noči zaprta se je do jutranjih ur nabrala več kilometrska kolona osebnih in tovornih vozil vključno z vsemi sodelujočimi ekipami preizkušnje Budimpešta Bamako.

Ker mejni prehod nima nobene infrastrukture in nobenih urejenih parkirišč so tekmovalci postavili svoje šotore na in ob robu vozišča pred mejnim prehodom, da so se vsaj malo odpočili. Sicer je sam prehod meje, ki je še pred nekaj leti bila odprta le v eno smer in sicer v Mavretanijo, vrnitev v Zahodno Saharo pa ni bilo mogoče je sam prehod sila birokratsko zapleten in kaotičen. Tu vlada pravilo močnejšega oziroma bolj iznajdljivega.

Sam prehod na Saharski strani je trajal tri ure od kjer se prečka ozemlje brez nadzora oziroma vmesni pas ki je dolg pet kilometrov in nato se isti postopek ponovi še na Mavretanijski strani, tako da smo vse skupaj za prečkanje meje porabili dobrih sedem ur. Samo štiri kilometre čez Mavretanijsko mejo se je ponovno pripetila hujša nesreča in sicer z kamionom Iveco, kjer se je kamion večkrat obrnil so morali sovoznika zaradi težjih poškodb odpeljati v bolnišnico v mesto Novakchott.

Zaradi sicer kratke etape so popoldne imele ekipe čas da opravijo nujna vzdrževalna dela na vozilih in si vsaj malo odpočijejo. Robert in Tea iz Team Funck sta imela novo tehnično težavo. Sicer so težave na taki preizkušnji nekaj vsakdanjega tako, da je potrebno le nekaj znanja in iznajdljivosti da se spopadejo z njimi. Tokrat sta ponovno imela težave z dodatnim rezervoarjem ki je na zvaru počil tako da je bencin počasi puščal.

Težavo sta rešila z tekočim aluminijem, ki sta ga dobila pri eni od ekip, tako da sta pred nočjo opravila napako. Vse eki so si morale narediti zaloge vode, hrane in goriva saj se sedaj odpravljajo na etape v nenaseljenem severozahodnem delu Mavretanije z veliko peska in peščenih sipin.