Boxberg/Stuttgart – Spremembe v avtomobilski industriji se odvijajo z nezmanjšano intenzivnostjo. Kot eden največjih dobaviteljev spada Bosch med gonilne sile teh sprememb, npr. na področju električne mobilnosti. To dejstvo je na 60. mednarodnem tiskovnem kolokviju za avtomobilizem v Boschevem preizkusnem centru v Boxbergu izpostavil tudi dr. Bernd Bohr, predsednik Boschevega poslovnega področja tehnike motornih vozil. Bohr je pred 330 novinarji iz 35 držav zatrdil, da je podjetje podvrženo enakomernemu dinamičnemu gospodarskemu in tehnološkemu razvoju. Promet na področju tehnike motornih vozil bo v letu 2011 prvič presegel mejo 30 milijard evrov – v podjetju pričakujejo gospodarsko rast približno 10 odstotkov. Bosch je uspešen zlasti na področju okolju prijazne električne mobilnosti in varstva pred nesrečami.

Po Bohrovih besedah ima podjetje na poti v prihodnost avtomobilizma odločilno prednost predvsem zaradi svojega know-howa. „S tem ko povežemo svoje obsežno znanje, pridobimo odločilen presežek inovativne sile za spremljanje in pospeševanje velikih prelomov v naši branži.“

Prirastek tudi pri številu zaposlenih
Pozitiven razvoj Boscheve tehnike motornih vozil se odraža tudi v zaposlovanju. Do konca leta bo število zaposlenih iz 167 000 predvidoma naraslo na 177 000. Ta prirastek velja zlasti za azijske in tihooceanske države pa tudi v drugih delih sveta. „Našim kupcem smo blizu širom sveta,“ je poudaril Bohr.

To še posebej velja za nosilce znanja. Od 26 000 inženirjev, ki jih je na začetku leta zaposloval Bosch v svojih raziskovalnih in razvojnih oddelkih tehnike motornih vozil, je bil vsak drugi zaposlen v Nemčiji – vsak tretji pa v Aziji. Pripadajoči proračun je po Bohrovi oceni „občutno nad povprečjem v branži“. Bosch bo v letu 2011 na področju tehnike motornih vozil za raziskave in razvoj investiral dobre 3,2 milijarde evrov. „Pri tem moramo uspeti v mnogoboju,“ tako Bohr, „v katerem ne skrbimo le za jutrišnje in pojutrišnje rešitve mobilnosti, poskrbeti moramo, da bo vožnja z avtomobilom tukaj in danes še čistejša in varčnejša, varnejša in udobnejša.“

„Na ta način,“ je dodal direktor, „odpira Bosch priložnosti za dolgoročno rast, obenem pa kratkoročne priložnosti ne ostanejo izpuščene.“ Konkretno gre npr. za prizadevanja za zmanjšanje porabe dizelskega in bencinskega goriva za vsaj 30 odstotkov. Kar izboljša učinkovitost, tudi dobro prodre na tržišču. Tako bo Bosch v letu 2011 število kosov za svoj sistem vbrizgavanja dizelskega goriva s skupnim vodom povečal za več kot 10 odstotkov. Kot dobavitelj sistema neposrednega vbrizga bencinskega goriva, ki v povezavi s turbopolnilnikom manjšim motorjem omogoča enako moč pri manjši porabi goriva, bo Bosch do leta 2013 potrojil svoj promet. Naslednji primer je start-stop-sistem, ki zmanjša porabo goriva za štiri odstotke in več. Promet teh sistemov bo pri Boschu v tem letu znašal 2,6 milijona kosov – dvakrat toliko kot v letu 2010. „Z velikim številom naših inovacij,“ je povzel Bohr, „je avtomobilski pogon učinkovitejši kot kadarkoli prej.“

Prihodnost pripada električni mobilnosti
Po direktorjevih besedah pa kljub vsem izboljšavam za boljšo učinkovitost dizelskih in bencinskih motorjev prihodnost pripada električnemu pogonu. Kljub temu je Bohr postavil retorično vprašanje: „Kdaj pa je prihodnost?“ Prehod na električno mobilnost bo trajal še bistveno več kot eno desetletje že zaradi visokih stroškov pogonske baterije in omejenega dosega. Seveda pa med motorjem z notranjim zgorevanjem in električnim motorjem ne bo preprostega ali-ali. Za bližnjo prihodnost ima po Bohrovih besedah dobre možnosti zlasti hibridni pogon: relativno majhen in stroškovno ugoden akumulator za mestno vožnjo z električnim pogonom v kombinaciji z bencinskim ali dizelskim motorjem za dolge vožnje. „Takšne kombinacije,“ je poudaril Bohr, „imajo za predpostavko obsežno in dobro povezano sistemsko znanje, kar predstavlja Boschevo prednost, še zlasti zaradi njegove temeljne domene pri tehnikah pogonskega sklopa in šasije.“

Glede električne mobilnosti je podjetje angažirano na obsežnem področju in z visoko strokovnostjo. Izdeluje tako močnostno elektroniko z vsemi za to potrebnimi polprevodniki kot tudi elektromotorje. Poleg tega je konec leta 2010 v SB LiMotive, združenem podjetju Bosch in Samsung SDI, stekla proizvodnja litij-ionskih akumulatorjev. „Do 2013,“ tako Bohr, „bomo na področju električne mobilnosti iz naše serijske proizvodnje dobavljali dele za 20 projektov 12 avtomobilskih proizvajalcev.“ Priprave na to so zelo obsežne. Tako Bosch letno nameni za elektrifikacijo pogonskega sklopa okroglo 400 milijonov evrov. Cilj podjetja je, da ta strošek hitro ublažijo z ekonomijo obsega. V tem oziru je Bohr pozitivno ocenil kooperacijske projekte v okviru branže, ki omejujejo število kosov. Bosch skupaj z Daimlerjem načrtuje ustanovitev skupnega evropskega podjetja za razvoj in proizvodnjo elektromotorjev za električna vozila. Ta prizadevanja je Bohr označil kot skupno dobro za obe podjetji.

Cilj: vožnja brez nesreč
Z enako vnemo kot prizadevanja glede električne mobilnosti goji Bosch tudi vizijo vožnje brez nesreč. Glede te tematike je Bohr nakazal kratkoročne in dolgoročne perspektive podjetja. Tako je omenil zakonska določila, ki s tem letom v Evropi, ZDA in Avstraliji veljajo glede elektronskega stabilizacijskega programa ESP. V državah tega območja v prihodnosti ne bo več novih vozil brez ESP, ki ga je Bosch prvi razvil in umestil na tržišče. „V naslednjih 20 letih,“ je prav tako poudaril Bohr, „bo tehnični napredek pripeljal do avtonomne vožnje.“ K temu odločilno prispeva napredek sistemov za asistenco pri vožnji. V Boschevih razvojnih oddelkih na tem področju že danes dela več kot 600 razvojnih inženirjev. Avtonomna vožnja se bo najprej uveljavila v predvidljivih situacijah, npr. pri parkiranju vozila in v prometu stop-and-go. V naslednjih generacijah vozil bo avtonomna vožnja mogoča tudi pri višjih hitrostih. „Avtonomna vožnja prihaja po korakih,“ pravi Bohr.

Bosch usmerjeno razvija inovacije za azijske in južnoameriške države v vzponu, v katerih je kupna moč bistveno nižja kot v razvitih industrijskih državah. Izkušnje s posebnimi zahtevami teh trgov je po Bohrovem mnenju mogoče prenesti tudi na globalne platforme in nudijo nova izhodišča za znižanje stroškov. „Pri izmenjavi med našim razvojem v industrijskih državah in državah v vzponu ni enosmernih cest,“ je poudaril direktor, „to so prej avtoceste v obeh smereh.“ Uspeh potrjuje, da je Boscheva usmeritev pravilna: azijski delež prometa poslovnega področja tehnike motornih vozil se je v zadnjih 12 letih početveril s 6 odstotkov na dobrih 26, promet v tej regiji pa je z 1 milijarde evrov narasel na 7,4 milijarde evrov.