Dušan Bušen

Gorazd Korošec

Aleš Bratož

Iztok Seljak

Tomaž Savšek

Globalna avtomobilska industrija je postavljena pred pomembne zahteve in izzive na področjih ekologije, varnosti in zanesljivosti.

Slovenija ima v tej zgodbi pomembno vlogo, saj je naša industrija avtomobilskih komponent po kakovosti in inovacijah v samem svetovnem vrhu. Veliko povpraševanje, hiter razvoj panoge in potrebe po številnih inovacijah prinašajo velik potencial tega gospodarskega segmenta in visoko dodano vrednost celotne panoge.

Slovenska avtomobilska industrija je vitalni del visoko tehnološke globalne zgodbe o razvoju in inovacijah. Celotna panoga je v prelomnem trenutku, postavljena je namreč pred pomembne zahteve in izzive na področjih ekologije, varnosti in zanesljivosti. ˝Evropski cilji do leta 2030 so zastavljeni ambiciozno. Načrtovano je do 80% povečanje energijske učinkovitosti prometa, 25% večja uporaba biogoriv in 5% več električnih vozil v prodaji novih. Za 60% želijo v Evropi zmanjšati tudi število smrtnih žrtev in težkih poškodb, kot posledic prometnih nesreč,˝ pojasnjuje Iztok Seljak, predsednik poslovodnega odbora Hidrie in velikost ter pomembnost te industrijske panoge ponazori: ˝Na leto je na svetu proizvedenih kar 60 milijonov vozil, v razvoj pa je investiranih 70 milijard evrov.˝

Poslovanje 57 podjetij, ki so poleg 6 institucij znanja, združena v Slovenski avtomobilski grozd, je tudi v zadnjih letih stabilno. Slovenija ima namreč odlično in zelo močno industrijo komponent, ki je v svetovnem merilu prepoznana po svoji kvaliteti in inovativnosti. ˝Zaupanje do slovenskih dobaviteljev je v avtomobilski industriji na visokem nivoju, saj si je velik del predvsem propulzivnejših slovenskih dobaviteljev v krizi svojo relativno konkurenčno prednost v primerjavi s konkurenti povečal,˝ poudarja Dušan Bušen, direktor Slovenskega avtomobilskega grozda. ˝Slovenski dobavitelji so namreč pozicionirani kot partner zahodnoevropskim proizvajalcem in ne kot cenovna alternativa vzhodnoevropski ali azijski konkurenci,˝ dodaja Bušen.

˝Z dovršeno tehnološko proizvodnjo, visoko produktivnostjo, kvaliteto, cenovno učinkovitostjo, tesno povezanostjo z javno raziskovalno sfero in globalnostjo je slovenska avtomobilska industrija enakopraven partner najpomembnejšim dobaviteljem v tem pomembnem gospodarskem segmentu,˝ izpostavlja Aleš Bratož, predsednik uprave podjetja Revoz. Konkurenca slovenskim podjetjem so namreč priznana podjetja iz Evrope, saj so standardi kakovosti, sledljivosti in pričakovanja po inovacijah v avtomobilski panogi izjemno visoki, naročniki pa najpomembnejša imena svetovne avtomobilske industrije, kot so BMW, Deimler, Peugeot in Renault. Gorazd Korošec, predsednik uprave Uniorja, je kvaliteto in visoko tehnologijo še dodatno ponazoril: ˝Izmet je v avtomobilski proizvodnji na primer tri na milijon, kar je na ravni letalske industrije. Uporabljena tehnologija je vrhunska, računalniško podprta in izpiljena s strani spin off univerzitetnih inkubatorjev,˝ ter zaključil, da komponente v avtomobilski industriji v primerjavi z belo tehniko dosegajo tudi kar dvakrat višjo ceno.

EU je letos sprejela Strategijo za trajnostni povratek gospodarske rasti, v kateri med drugim izpostavlja tudi na znanju in inovacijah utemeljeno rast ter spodbujanje zelenega gospodarstva. ˝S svojim intenzivno tehnološko dovršenim in razvojno naravnanim delom ter usmerjenostjo v zeleno mobilnost je slovenska avtomobilska industrija vsekakor na pravi poti, ki ji zagotavlja dolgoročno rast in uspešnost tudi v prihodnje,˝ je številne konkretne primere inovacij v širši kontekst umestil Robert Žerjal, direktor Inštituta za električne in rotacijske sisteme Iskre Avtoelektrike.

˝V vsakem avtomobilu je kar 80.000 delov in ker je razvoj panoge izjemno hiter, je dolgoročni potencial tega gospodarskega segmenta zelo velik,˝ zaključuje Vladimir Bahč, predsednik uprave TPV, in dodaja: ˝Za vlaganja v razvoj in industrializacijo bodo v slovenski avtomobilski industriji v prihodnjih treh do petih letih po načrtih vložili več kot 300 milijonov evrov, od leta 2013 pa načrtujejo dodatno letno prodajo v višini kar 500 milijonov evrov.˝ Tako hiter razvoj bo spodbudil razvoj novih inštitutov, zaposlitev visoko strokovnih tehničnih kadrov in intenzivno zaposlovanje v razvoju in proizvodnji. Slovenija pa ima na tem gospodarskem segmentu potencial in znanje, da prevzame eno vodilnih vlog in postanem nišni leaderji ne le v Evropi ampak tudi globalno.

Ker se slovenski avtomobilski industriji ponujajo izjemne priložnosti, vsi ključni proizvajalci združujejo svoje razvojne in inovacijske potenciale v projektu Si.EVA, saj bodo tako vsak posebej in vsi skupaj dosegali še bojše konkurenčne položaje na globalnem trgu.

www.acs-giz.si

Robert Žerjal