Infografika 1

Infografika 2

Infografika 3

Zavarovalnica Triglav že vrsto let spremlja trende mobilnosti, ki jih narekujejo potrošniki, in se jim ustrezno prilagaja – z namenom, da bi lahko bolje napovedovala prihodnja tveganja in temu potencialno prilagajala svoje produkte, kot je denimo zavarovanje e-skirojev, ki ga ponuja kot edina zavarovalnica v Sloveniji. Zato je opravila anketo, v kateri je raziskovala, kako uporabniki različnih mobilnosti sobivajo na skupnih (urbanih) površinah, ki si jih delijo pešci, kolesarji, vozniki skirojev in rolarji, kako dojemajo drug drugega in katere so najbolj nevarne situacije.

Kolesar, ki pešcu nenadoma švigne izza hrbta. Pešec, ki »zaide« na kolesarsko stezo, medtem ko je med čakanjem na avtobus zatopljen v svoj telefon. Voznik električnega skiroja, ki sploh ne ve, kje bi se peljal. Bržkone poznate take in podobne situacije, ki pogosto sprožajo slabo voljo, lahko pa se končajo tudi nesrečno.

Kolesarji, vozniki skirojev in pešci – je dogovor možen?
Po podatkih Slovenske policije je bilo leto 2019 za kolesarje in pešce na kolesarskih stezah in pločnikih precej varno. Na teh območjih se je zgodilo le 3 % vseh nesreč pešcev in kolesarjev v naseljih. A raziskava o sobivanju na skupnih prometnih površinah, ki je na voljo na spletnem portalu vozimse.si, je pokazala, da vsak peti sodelujoči meni, da je pot po skupnih površinah in pločnikih nevarna.

Infografika 1: Kako ocenjujete stanje na skupnih površinah?
Pločniki in skupne površine so območja, kjer se srečujejo pešci in kolesarji, vse pogosteje pa se jim pridružujejo tudi rolarji, rolkarji in vozniki skirojev. S spremembami, ki se dogajajo v urbanih središčih, bodo območja sobivanja vse večja, zato je bistveno, da se vprašamo, kako lahko na njih dosežemo sožitje oziroma poskrbimo, da bo gibanje po skupnih površinah varnejše.

Andrej Brglez, sociolog, publicist, raziskovalec in direktor Inštituta za civilizacijo in kulturo: »Pojavi sobivanja niso novost. Podobno nasprotovanje je sprožil prihod avtomobila in pred njim prihod kočije. Vedno ko se zgodi sprememba ustaljenega življenjskega utripa, pride do motenj. Sedaj smo pred dvema možnostma: prva je urejanje situacije z zakoni in predpisi, ki vodi v vedno večji nadzor, druga pa je, da se kot družba naučimo paziti eden na drugega. Namesto da se ogrožamo, lahko v tem novem vozlišču oz. prostorih novega srečevanja pri različnih hitrostih ustvarimo nekaj, kar družba potrebuje: varnost. Če se lahko zanesem, da družba pazi name, je to nekaj najlepšega.«

Samokritičnost kolesarjev in pešcev
V omenjeni anketi so bili za uporabnike najbolj problematični kolesarji. Za najbolj nepazljive so jih označili vsi in celo 40 % kolesarjev meni, da so kolesarji nepazljivi do drugih. Niso pa kolesarji edini, ki so kritični do svoje skupine. Skoraj 40 % pešcev je mnenja, da so nepazljivi do drugih prav oni – pešci. Nadalje, trije od štirih so odgovorili, da jih na skupnih površinah najbolj motijo skupinice, ki se ustavijo sredi površine in klepetajo, dva od treh motijo pešci, zatopljeni v mobilni telefon, enega od treh pa motijo sprehajalci z otroškimi vozički in malčki na poganjalcih.

Infografika 2: Kateri udeleženci prometa so najbolj nepazljivi do ostalih?
Na varnost na teh površinah vplivata predvsem dva dejavnika: opazovanje in hitrost. Da bo gibanje po skupnih površinah varnejše, morajo vsi, ki se premikajo hitreje od najranljivejše skupine (pešci), zelo natančno opazovati dogajanje okoli sebe, da lahko pravočasno opazijo morebitno nevarnost. Ker so območja urbanega mobilnostnega sobivanja tudi prostor nenehnega prehitevanja, bi morali upoštevati enaka pravila prehitevanja – z vozilom jaz pazim na druge, oni pa name.

»Čeprav sem v skate parku vajen hitre vožnje na rolki, na javnih površinah, kjer so tudi drugi ljudje, vedno pazim na hitrost. Če se npr. približujem skupini ljudi, se raje ustavim, poberem rolko in grem mimo njih peš. Enako pomembno je, da na rolki upoštevaš, da med vožnjo po klancu hitro dobiš veliko hitrost in da potrebuješ več časa, da se ustaviš,« o svoji izkušnji pripoveduje Timotej Lampe Ignjić, profesionalni skejter.

Temu pritrjuje več kot 90 odstotkov vprašanih v anketi, ki trdijo, da je na skupnih območjih največja težava prav previsoka hitrost različnih oblik prevoznih sredstev. Posledice trka so lahko namreč tudi na pločnikih zelo resne. Primer, ki ga opiše Brglez, je vsakdanji: 70-kilogramski kolesar z 20 km/h trči v pešca, ki mu nasproti hodi s hitrostjo 5 km/h. Posledice? Vsaj pešec bo utrpel resne poškodbe.

Infografika 3: Mislite, da je na skupnih površinah težava previsoka/prenizka hitrost?
Ključnega pomena za zavarovalnice, ki želijo ostati relevantne, je zato spremljati in razumeti sodobne trende ter se jim ustrezno prilagajati. Ker bodo nove oblike mobilnosti v prihodnosti le še pridobivale na številu uporabnikov, se zavarovalnicam na tem področju odpirajo številne priložnosti, pa tudi izzivi. Kot odgovor na priljubljenost in tveganja, Zavarovalnica Triglav kot edina v Sloveniji že nudi zavarovanje e-skirojev v sklopu AvtoMobilnega zavarovanja. Ta omogoča zavarovanje različnih oblik mobilnosti (električni skiro, rolka in druga prevozna sredstva) ter krije nevarnosti, ki na posameznika prežijo tudi na območjih sobivanja.