Dr. Viktor Jejčič
OD LOKOMOBILE DO TRAKTORJA
(tematska priloga revije Življenje in tehnika za leto 2010)
Format: 16 × 23 cm
Obseg: 120 barvnih strani
Naklada: 15.000 izvodov
Izdajatelj: Tehniška založba Slovenije, d. d. (www.tzs.si)

KRATKA VSEBINA KNJIGE
Od prvih okornih parnih vozil, ki jih je bilo izredno težko upravljati, pa do današnjih strojev, ki so pravo čudo sodobne tehnike in izpolnjujejo ukaze že na rahel dotik ali premik roke, sta minili več kot dve stoletji. Vse se je začelo v 18. stol. z uporabo parne energije za pogon vlečnih vozil in s prvimi parnimi vozili, kot je bil traktor Nicolasa Cugnota. Razvoj se je nato od različnih lokomobil, prvih izvedb z motorji z notranjim zgorevanjem s konca 19. stol. in že bolj izpopolnjenih modelov iz 30. let 20. stol. prek povojnega buma v 50. in 60. letih nadaljeval do današnjih dni.

Nacionalna inženirska akademija (angl. The National Academy of Engineering) iz ZDA je kmetijsko mehanizacijo uvrstila med dvajset največjih inženirskih stvaritev 20. stol.; s sedmim mestom je po pomembnosti prehitela računalniško, telekomu-nikacijsko in celo vesoljsko tehnologijo. V okviru kmetijske mehanizacije je traktor odigral glavno vlogo v prejšnjem stoletju.

Beseda 'traktor' izhaja iz latinske besede tractus, ki pomeni vleči. Nekateri pravijo, da je bilo ameriško podjetje Hart Parr leta 1906 prvo, ki je dotedanji nerodni izraz gasoline traction engine nadomestilo s krajšo besedo traktor, drugi zatrjujejo, da je bila ta v uporabi že od leta 1890 naprej. Ne glede na še nekatere druge teorije pa ostaja dejstvo, da so besedo traktor (angl. tractor) v ZDA uporabljali že od začetka 20. stol., pozneje pa se je razširila po vsem svetu in je danes v splošni uporabi.

Traktor je večnamenski stroj, ki je bil razvit iz vlečnih (trakcijskih) strojev oz. loko-mobil, ki jih je poganjala energija pare. V osnovi so bili traktorji razviti za kmetijske potrebe, pozneje pa se je njihova uporaba začela širiti na druga področja človeške dejavnosti, tako da so sčasoma nastale številne gradbene, transportne, komunal-ne, vojaške, industrijske, raziskovalne, reševalne in še nekatere druge izvedbe traktorjev.

Za sodoben traktor lahko rečemo, da je premična energetska enota, ki je vir mehanske, hidravlične, električne in pnevmatske energije za različne priključne stroje, ki opravljajo delovne operacije. Z uvajanjem sodobne elektronike vse bolj postaja tudi nadzorni center, ki nam omogoča natančno določanje položaja stroja, porabe energije in časa ter popoln pregled nad samim traktorjem in njegovimi prik-ljučnimi stroji. Nekatere sodobne izvedbe se uvrščajo že med robote.

Danes traktor uspešno združuje izredno zapletene mehanske, hidravlične, pnev-matske, električne in elektronske sisteme. Raznovrstni tipi traktorjev opravljajo raz-lične delovne operacije v kmetijstvu, gozdarstvu, gradbeništvu, industriji, komunali in na drugih področjih. Ponašajo se s sposobnostmi, ki so še pred nekaj desetletji veljale za skoraj nemogoče: možnost upravljanja s pomočjo satelitske navigacije, brezstopenjski menjalnik, elektronska enota za nadzor delovanja traktorskih prik-ljučkov iz kabine, možnost samoizravnave kabine na nagnjenem terenu itd.

Dizelski motor se je doslej izkazal kot nenadomestljiv za pogon traktorjev; zaradi svojih številnih prednosti, ki presegajo pomanjkljivosti, pa tudi zaradi ugodnega razmerja med ceno in izkoristkom motorja bo pri tem gotovo ostalo še lep čas. Veliko se govori tudi o hibridnih pogonih, ki pa so pri večini proizvajalcev še vedno na stopnji prototipa. Zaradi vse strožjih okoljevarstvenih predpisov bo prišlo tudi do uporabe novih tehnologij za pogon traktorjev, ki bodo postopoma izpodrinile dizel-ski motor. Morebitna zanimiva alternativa za dizelski motor je Stirlingov motor z zunanjim zgorevanjem, ki lahko uporablja različne oblike goriv (tekoča, plinasta in trdna).

Pomembnejšo vlogo v prihodnosti bodo odigrala alternativna goriva. Nadaljeval se bo razvoj izboljšav na voznikovem delovnem mestu; kabine traktorja z vse večjim udobjem za voznika in elektronskimi kontrolnimi enotami bodo omogočale še lažjo in preprostejšo uporabo. Tudi na področju varnosti uporabnika bo pomembno vlo-go odigrala elektronika.

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije in Popisa kmetijstva 2000 je bilo junija 2000 v Sloveniji 111.368 traktorjev, po nekaterih ocenah pa jih je v res-nici še več, celo do 130.000. Ta številka nas po številu traktorjev na prebivalca uvršča v sam vrh držav EU. V prodaji so vse pomembnejše svetovne in evropske traktorske znamke, vsako leto se proda veliko število novih in rabljenih traktorjev, obstaja pa tudi domača proizvodnja. Vse to kaže na njihovo pomembnost v vsak-danjem življenju prebivalstva, ki se ukvarja s kmetijstvom in drugimi dejavnostmi.

Žal obseg knjige ne dopušča opisovanja podrobnosti, zato je v njej veliko področij zahtevne traktorske tehnike izpuščenih. Za poglabljanje v čudoviti svet traktorske tehnike in motornih vozil je zato podana literatura, kjer lahko bralec dopolni svoje znanje.

VSEBINSKO KAZALO

1. UVOD
Odkod potreba po mehaniziranju opravkov
2. KORENINE VLEČNIH VOZIL
Človeška in živalska energija za vleko kmetijskih orodij in druge namene
Obdelava tal s pomočjo živali
Transport z živalmi
Prva vozila s preprostim mehanskim pogonom
Razvoj zunajcestnih vozil
Razvoj kmetijskih vozil

3. PARNI STROJ NA VLEČNIH VOZILIH
Zgodovina parnega stroja
Začetek uvajanja energije pare v kmetijstvo
Način delovanja parnega stroja in klasifikacija
Parni kotel
Parni stroj
Cugnotov traktor

4. ZLATO OBDOBJE LOKOMOBIL (obdobje od druge polovice 19. stol. do konca 1. svetovne vojne)
Lokomobila
Konstrukcija lokomobile
Lokomobile z navpičnim kotlom
Lokomobile z vodoravnim kotlom
Lokomobile za stacionarno uporabo
Način delovanja lokomobile
Način oranja z lokomobilo

5. MOTORJI Z NOTRANJIM ZGOREVANJEM ZA POGON TRAKTORJEV
Traktorji s konca 19. stol.
Prvi traktor z bencinskim motorjem
Prvi traktor z dizelskim motorjem
Dizelski motor
Motor z žarilno glavo
Delovanje motorja z žarilno glavo
Prednosti motorja z žarilno glavo
Slabosti motorja z žarilno glavo

6. PIONIRSKO OBDOBJE TRAKTORJEV
Ameriški traktorji od začetka 20. stol. do 1. svetovne vojne
Evropski traktorji od začetka 20. stol. do 1. svetovne vojne

7. ZLATO OBDOBJE TRAKTORJEV Z MOTORJEM Z ŽARILNO GLAVO
Legendarni nemški traktor z motorjem z žarilno glavo
Italijanski traktorji z motorjem z žarilno glavo
Traktorji z motorjem z žarilno glavo iz drugih evropskih držav

8. GOSENIČNI TRAKTORJI
Zgodovina nastanka goseničnega pogona
Delovanje goseničnega pogona
Razvrščanje goseničnih traktorjev

9. TRAKTORJI MED OBEMA SVETOVNIMA VOJNAMA
Nastanek sodobne zasnove traktorja
Razvoj regulacijske hidravlike na traktorjih
Uvajanje pnevmatik
Evropski traktorji med obema svetovnima vojnama

10. VOJAŠKE IZVEDBE TRAKTORJEV (v 1. in 2. svetovni vojni)
Kolesne izvedbe
Gosenične izvedbe

11. TRAKTORJI ZA INDUSTRIJSKE NAMENE IN GRADBENIŠTVO
Kolesne izvedbe
Dvoriščni traktorji
Kombinirani traktorji
Gosenične izvedbe

12. SODOBNI TRAKTORJI
Povečanje moči motorjev
Turbokompresorji
Počutje in varnost uporabnika
Sodobni traktorski motorji
Štirikolesni pogon
Hidravlika traktorja
Sodobni traktorski sistemi prenosov
Stopenjski menjalniki
Brezstopenjski menjalniki
Hidrostatična transmisija
Izvedbe hidrostatičnih transmisij
Hidro mehanska izvedba menjalnika
Hidro mehanski menjalnik z delitvijo moči
Elektronika na sodobnih traktorjih
Sodobne izvedbe traktorjev

13. DRUGE IZVEDBE TRAKTORJEV
Hibrid traktorja in terenskega vozila
Traktorji transporterji
Traktorji za raziskovanje polarnih predelov
Traktorji za gozdarske namene

14. ALTERNATIVNA GORIVA IN ALTERNATIVNI POGON TRAKTORJEV
Pogon z lesnim plinom
Biodizel
Rastlinsko olje
Sintetična goriva
Utekočinjen naftni plin
Biometan
Vodik
Traktor na gorivne celice
Traktor s turbino

15. SOCIALNO-EKONOMSKI VIDIKI TRAKTORSKE TEHNIKE
16. TRAKTORJI V SLOVENIJI
17. ZAKLJUČEK
18. LITERATURA IN SPLETNI VIRI

O AVTORJU BESEDILA
Osnovno področje raziskovalno-razvojnega delovanja dr. Viktorja Jejčiča so že 25 let kmetijska tehnika in v zadnjem desetletju tudi alternativni viri energije v kmetijs-tvu. Njegovo strokovno delo je usmerjeno v razvoj kmetijskih strojev in traktorjev za domačo industrijo, testiranje traktorjev in drugih kmetijskih strojev v eksploatacij-skem delovanju ter razvoj merilne opreme za električno merjenje mehanskih veličin na kmetijskih strojih in traktorjih. Sodeluje v različnih tujih in domačih strokovnih ter raziskovalnih projektih, ekspertizah in meritvah na področju kmetijske tehnike (trak-torji, priključni stroji, procesna oprema itn.).

Doslej je v domačih in tujih publikacijah objavil že veliko število poljudnih, strokov-nih in znanstvenih člankov s področja kmetijske tehnike, je avtor več kot dvesto objavljenih testov traktorjev in traktorskih priključnih strojev, leta 2007 pa je pri založbi Kmečki glas izdal tudi obsežno knjigo o traktorjih. Kot raziskovalec in pred-stojnik Oddelka za kmetijsko tehniko je zaposlen na Kmetijskem inštitutu Slovenije v Ljubljani.

O AVTORJU ILUSTRACIJ
Dušan Jejčič se je poklicno več kot tri desetletja ukvarjal z grafičnim oblikovanjem, v prostem času pa se je posvečal slikanju raznovrstnih tematik v različnih tehnikah. Za pričujočo knjigo je s pomočjo avtorja besedila izbral 42 ilustracij starodobnih traktorjev v tehniki gvaš (format okrog 50 × 70 cm), ki so del večjega opusa ilustra-cij na temo starodobnih vozil. Vse so plod dolgotrajnega proučevanju različne dos-topne dokumentacije in samih strojev, saj za prvo obdobje razvoja traktorjev obsta-ja le malo dostopnih dokumentov.

Na ilustracijah Dušana Jejčiča v tej knjigi so upodobljeni starodobni traktorji od konca 18. stol. (Cugnotov parni traktor, ki je obenem tudi prvo vlečno vozilo na parni pogon na svetu) pa vse do druge polovice 40. let prejšnjega stoletja. Marsi-kateri med njimi pomeni pomemben mejnik v skoraj dve stoletji dolgem Razvoju traktorske tehnike, nekateri (Lanz, Landini, Bubba, Fiat, Fendt itn.) pa so med obema svetovnima vojnama in tudi še nekaj časa potem delovali tudi v slovenskem prostoru.

O REVIJI ŽIVLJENJE IN TEHNIKA
Revija Življenje in tehnika (ŽIT) je edini slovenski poljudnoznanstveni mesečnik, ki neprekinjeno izhaja že od leta 1950. Izdaja jo Tehniška založba Slovenije. Revija ima 80 strani formata B 5, od leta 2000 je v celoti barvna, njena povprečna naklada pa je 14.000 izvodov. Od tega je skoraj 95 % razpošljemo stalnim naroč-nikom.

Po izsledkih ankete, ki so jo opravili med obiskovalci najboljšega slovenskega znanstvenega spletnega portala Kvarkadabra (vprašanje se je glasilo: »Kateri slov-enski tiskani medij najbolje pokriva znanost?«), se je revija ŽIT prepričljivo uvrstila na sam vrh, saj je zbrala skoraj toliko odstotkov oziroma glasov kot vsi drugi mediji skupaj! Podatki Nacionalne raziskave branosti za prvo polovico letošnjega leta kažejo, da revijo vsak mesec vzame v roke 53.000 bralcev.

Na začetku je časopis kot glasilo članov organizacije Ljudske tehnike seznanjal bralce o tehnoloških dosežkih doma in po svetu. Če so takrat prevladovali članki o elektriki in elektrarnah, obdelovalnih strojih, telekomunikacijah, letalstvu in težki industriji, se je vsebina odtlej precej spremenila. Nekatera izmed omenjenih po-dročij se v reviji sicer še vedno pojavljajo, z razvojem novih tehnologij pa so v njej našla mesto še številna druga:

ARHEOLOGIJA in PALEONTOLOGIJA, ASTRONOMIJA in METEOROLOGIJA, AVTOMOBILIZEM in PROMET, BIOLOGIJA in BOTANIKA, EKOLOGIJA in ČLOVEKOVO OKOLJE, ELEKTRIKA in ELEKTRONIKA, AVTOMATIKA in TELEKOMUNIKACIJE, ENERGETIKA, FIZIKA in MATEMATIKA, FOTOGRAFIJA, FILM in GLASBA, GRADBENA TEHNIKA in ARHITEKTURA, GEODEZIJA, GEOFIZIKA, GEOGRAFIJA, GEOLOGIJA IN SEIZMOLOGIJA, KEMIJA in NOVI MATERIALI, MEDICINA, BIOTEHNOLOGIJA in PREHRANA, RAČUNALNIŠTVO in INFORMATIKA, INTERNET, VOJAŠKA TEHNIKA, SATELITSKA in VESOLJSKA TEHNIKA, ZNANSTVENA FANTASTIKA.

Prispevke številnih avtorjev s pridom uporabljajo osnovnošolci, srednješolci in študentje za izdelavo seminarskih, raziskovalnih in drugih nalog. Priljubljenost revije potrjujejo navedki, povzetki ter poobjave posameznih člankov na domačih in tujih spletnih straneh.

Od leta 1995 skupaj z dvojno številko revije Življenje in tehnika (julij/avgust) izhajajo tudi samostojne, tematsko zasnovane priloge. Te v primerjavi s članki v reviji nekoliko bolj obširno obravnavajo čim bolj raznolika in aktualna znanstveno-tehnična področja.

Dosedanje izdaje:
Izdelava prvih atomskih bomb (1995),
Geomatika – mozaik merskih metod (1996),
Vizije prihodnosti – zbirka kratkih znanstvenofantastičnih zgodb (1997),
Sto let Braunove elektronke – začetki sodobne televizije (1998),
Klasična kamera – vodnik po fotografiji (1999),
50 let življenja in tehnike (2000),
Elektrika in elektronika v človeškem telesu (2001),
Svet mineralov (2002, ponatis 2009),
100 let letalstva (2003),
Almanah EU s spletnimi povezavami (2004),
Z vetrom in vesli – tradicionalna lesena plovila naše obale (2005),
Internetni kažipot (2006),
Letala s sidrom – hidroavioni v Portorožu in okolici (2007),
Odstrto vesolje (2008),
Nemirna Zemlja (2009, ponatis 2009),
Od lokomobile do traktorja (2010).

Tudi v prihodnje ostaja glavni namen revije Življenje in tehnika spremljati razvoj na različnih področjih znanosti in tehnike doma in po svetu ter najnovejše dosežke na razumljiv način posredovati tistim, ki se s tehniko ne ukvarjajo poklicno, vendar se zavedajo potrebe po njeni navzočnosti v vsakdanjem življenju.