Jan Ivarsson
Ob želji po prihodnosti brez prometnih nesreč, je Volvov kratkoročni cilj, da leta 2020 nihče ne bo ubit ali poškodovan v novem Volvovem avtomobilu. »Naša edina možnost je ničla. Kot vodilno podjetje na področju varnosti ne moremo sprejeti, da lahko ljudje umrejo ali se poškodujejo med prevozom od točke A do točke B,« je dejal Jan Ivarsson, vodja varnostne strategije pri Volvo Cars. »Želimo se tako približati ničli, da bo bila že ena sama nesreča označena kot katastrofa in kot nesprejemljiv del vsakdana.«
Osredotočenost na preprečevanje nesreč
Približevanje proti ničli je Volvovo glavno varnostno načelo vse od ustanovitve podjetja daljnega leta 1927. Pri novih modelih smo vedno želeli izboljšati varnost.
»Nedavno smo fokus iz zaščite usmerili na preprečevanje – in tu nenehno napredujemo. Novi varnostni sistemi, kot sta opozorilnik o trku s samodejnim zaviranjem in Mestna varnost, lahko voznika opozorijo in mu pomagajo, da se nesreči izogne ali ublaži njene posledice,« je dodal Jan Ivarsson.
Strategija Volvo Cars je širša od tradicionalne osredotočenosti na nesreče. Varnostni strokovnjaki uporabljajo holistični pristop, ki vidike varnosti razdeli v pet faz:
• Normalna vožnja – voznik ima na voljo ustrezne informacija in ohranja pozornost na vožnjo,
• težava – tehnologija vozniku pomaga pri premagovanju težavne situacije,
• izogibanje – avtomobil poskuša samodejno preprečiti nesrečo, če se voznik ne odzove,
• blaženje škode – varnostni sistemi avtomobila pomagajo znižati energijo pri trku in tako karseda ublažijo posledice za voznika in potnike,
• po trku – avtomobil samodejno pokliče pomoč.
Volvov glavni izziv je voznika ohraniti v normalnem načinu vožnje. Za doseganje Volvove vizije mora vozilo obvladati številne morebitne izzive in vozniku pomagati nazaj v normalno stanje v primeru kritične situacije.
Inteligentno opozarjanje in zaviranje
Moderne Volve je moč opremiti s številnimi inteligentnimi sistemi, ki zaznajo morebitne nevarnosti in vozniku pomagajo, da jih obvlada – tako z opozorili kot z morebitnim samodejnim zaviranjem.
»Ob uporabi samodejnih sistemov je potrebno preveriti, da z njimi ne povzročamo nevarnejše situacije od tiste, ki jo želimo preprečiti. Samodejno zaviranje ni težavno – izziv je vedeti kdaj ga uporabiti. Tehnologija zaznavanja mora biti zanesljiva,« je dodal Jan Ivarsson. Volvo prioritizira težave, ki so najpogostejše in najnevarnejše med vsakodnevno vožnjo in je že izdelal številne sisteme za zaznavanje stoječih in premikajočih se vozil pred Volvom, naslednje leto pa bo predstavil novi sistem, ki bo zaznal pešče.
»Govoreči« avtomobili
V prihodnosti morajo avtomobili komunicirati in izmenjevati informacije med seboj in s prometno infrastrukturo. V principu bo lahko Volvo »nagovoril« prihajajoče vozilo in, recimo, dejal: »Čelno bova trčila. Če najina voznika ne odreagirata, morava nekaj storiti sama. Poskusiva se izogniti nesreči.«
Poglavitna težava pri tem scenariju je najti skupni jezik. Volvo mora biti sposoben komunikacije z vozili ostalih proizvajalcev in vsa vozila morajo biti zmožna izmenjati informacije s cestno infrastrukturo. »Verjamemo, da je pametno uporabiti sisteme, ki so že na voljo za ostale namene. Naša okolica je polna komunikacijskih signalov, ki se večinoma uporabljajo za zabavo ali udobje. Za komuniciranje glede prometne varnosti je mnogo bolj smiselno uporabiti to obstoječo arhitekturo, kot pa izumiti in se dogovoriti o novem 'jeziku' komunikacije,« je dejal Jan Ivarsson.
Sodelovanje z ostalimi akterji
Cilj prihodnosti brez nesreč zahteva tesno sodelovanje z ostalimi akterji. Volvo Cars sodeluje s švedsko državno upravo za ceste z namenom promoviranja sodelovanja med vozili in infrastrukturo. »Tudi oni želijo prihodnost brez nesreč, tako da imamo skupne cilje. Za doseganje najboljših rezultatov koordiniramo naše napore in raziskovalne projekte,« je dodal Jan Ivarsson.
Na razvoj varnejšega transporta bistveno vplivata dva trenda:
• Naraščanje števila starejših voznikov z aktivnim življenjskim stilom in večjo potrebo po mobilnosti od prejšnjih generacij,
• vse večje število pomožnih sistemov v vozilih.
Volvo gradi dragoceno bazo podatkov za oba trenda, tako z lastnimi raziskovalnimi projekti kot s sodelovanjem z ostalimi akterji.
Raziskava vedenja starejših voznikov na križiščuh
Volvov višji varnostni svetovalec Thomas Broberg je avtor raziskovalnega projekta na švedskem nacionalnem inštitutu za raziskave cest in transporta (VTI), ki želi raziskati, kam in kako starejši vozniki gledajo na križiščih.
»Prav nič v tej raziskavi ne napeljuje, da so starejši bolj nevareni vozniki v križiščih. Vendar pa obstaja razlika pri obvladovanju situacije, na primer pri postavitvi vozila in pri premikanju voznikove glave in oči. Ti podatki so pomembni pri našem razvoju avtomobilov in novih varnostnih sistemov,« je dejal Thomas Broberg.
Volvi s kamerami na evropskem cestnem testu
Volvo je prav tako del evropskega projekta euroFOT (cestni test delovanja). Sto Volvov V70 in XC70 je opremljenih s tehnologijo za nadziranje voznikovega vedenja s ciljem povečati vedenje o reagiranju resničnih oseb v kompleksnih prometnih situacijah. Vsako posamično vozilo je opremljeno s kamero za zaznavanje voznikovih premikov glave in oči in dnevnikom za zapisovanje informacij varnostnih sistemov v vozilu. Ostale kamere v vozilu bodo snemale voznikov pogled na cestišče. Signali in video
posnetki se shranijo na trdi disk in raziskovalcem omogočijo analizo vzorcev premikanja oči in glave.
Nove Volvove zavorne tehnologije
Naslednja generacija Volvovih sistemov za preventivno varnost uporablja inovativno tehnologijo za zaznavanje pešca, ki stopi pred vozilo, in samodejno zavre če se voznik ne odzove ter tako prepreči trk pri hitrostih nižjih od 25 km/h.
Hkrati s predstavitvijo novega Volva S60 leta 2010 bo Volvo Cars obelodanil tudi nov varnostni sistem – opozorilnik o trku s samodejnim zaviranjem in Varnost za pešce (Pedestrian safety). Ta nova tehnologija predstavlja naslednjo stopnjo nenehnega Volvovega razvoja tehnologij za zaznavanje nevarnih situacij in pomoč vozniku za izogibanje nesrečam.
»Predhodno smo želeli vozniku pomagati preprečiti trke z ostalimi vozili. Sedaj smo naredili velikanski korak naprej s sistemom za večjo varnost nezaščitenih udeležencev v prometu. Še več, od uporabe polovične zavorne moči smo preskočili na polno zavorno moč. Kolikor vemo, ni nobeden od naših konkurentov tako močno napredoval na tem področju,« je dejal Thomas Broberg.
Trki s pešci so pogosti v mestnem prometu
V EU delež smrtnih žrtev med pešci med vsemi smrtnimi žrtvami obsega med 10 in 25 %, odvisno od države. V glavnih mestih držav članic je leta 2007 v prometnih nesrečah umrlo 1.560 oseb. Delež smrtnih žrtev med pešci je znašal 43 %. Hitrost vozila je bistveni dejavnik pri resnosti nesreče. Umrljivost pešcev, ki jih zadane vozilo s hitrostjo 50 km/h, je 85 % višja kot pri hitrosti 25 km/h.
