Avto.info

Gozdarska in lesarska šola v Postojni

Z lastnim čolnom v lepšo prihodnost!

Mentor Arch Davis

Mentor Arch Davis

Avtor: Foto: Luka Vouk, Video2go
Dijak Luka Abramovič in učitelj Romano Pavlovič zbrano spremljata nasvete mojstra Davisa

Dijak Luka Abramovič in učitelj Romano Pavlovič zbrano spremljata nasvete mojstra Davisa

Mentor Arch Davis z dijaki in učiteljem SGLŠ Postojna ob zasnovanem plovilu.

Mentor Arch Davis z dijaki in učiteljem SGLŠ Postojna ob zasnovanem plovilu.

Izdelovanje čolna je čisto poseben izziv, ni namreč običajno, da se takšnega podviga lotijo kar v srednjih lesarskih šolah. Toda to nikakor ne velja za dijake Srednje gozdarske in lesarske šole Postojna (SGLŠ), saj nekaj izkušenj s čolni že imajo. V okviru projekta V istem čolnu – mladi čuvarji izročila, ki so ga leta 2014 začeli skupaj z Ljobo Jenče in ob mentorstvu Toneta Lovka, mojstra iz Cerknice, izdelali cerkniški jezerski čoln, na pobudo kustosa Narodnega muzeja Igorja Ravbarja, pa so se ob gradu Snežnik preizkusili v popolnoma ročni izdelavi deblaka. Letos čoln izdelujejo ob mentorstvu ameriškega učitelja novozelandskega rodu Archa Davisa, ki je poročen s potomko slovenskih izseljencev in je eden štirih, petih najuspešnejših navtičnih arhitektov za male lesene čolne na svetu.

Na SGLŠ imajo dolgo tradicijo praktičnega dela, saj z njim dijake spodbujajo, ne le k obvladovanju lesarskih in mizarskih veščin, temveč tudi k samostojnemu obvladovanju poklica in razvijanju samozavesti. Pohvalijo se lahko s številnimi izdelki, ki so plod njihovega znanja, med najbolj atraktivne gotovo sodi moderno oblikovan lesen čebelnjak, narejen po arhitektovi zamisli, ki stoji pred šolo. Nekaj posebnega so tudi leseni kioski, ki jih je naročila Občina Postojna, medtem ko so dijaki kmetijskega krožka izdelali mobilne kurnike in zajčnike. Pred šolo so po enega naselili s kokošmi in zajci, za katere dijaki lepo skrbijo. Sami so s t. i. paletnim pohištvom opremili tudi sobe v mladinskem hotelu, hostlu YH Proteus, v okviru izbirnih vsebin pa obnavljajo staro pohištvo. Tako so v lanskem letu obnovili staro kredenco za Dom starejših občanov v Logatcu, ki bo obudila veliko lepih spominov in hranila še naprej vsakodnevne trenutke v krogu varovancev. »Dijake tako učimo o starih materialih ter postopkih obdelave in zaščite lesa, pri čemer vodimo tudi vso dokumentacijo. Takšno delo ima tudi povezovalno vlogo in jih spodbuja k vrednotenju mizarskega in restavratorskega dela, pa še družbene odgovornosti jih posredno učimo,« poudari Zorislava Makoter, učiteljica in predavateljica.

Pobuda za izdelavo čolna in za mentorsko sodelovanje dizajnerja in izdelovalca plovil Archa Davisa, je prišla neposredno iz Bruslja. »Aleš Verdir, ki opravlja diplomatsko službo v evropski prestolnici, nas je kontaktiral po elektronski pošti,« pojasni ravnateljica SGLŠ Postojna Cvetka Kernel in doda: »Menda sta z Archom Davisom prijatelja, mojster naj bi Alešu Verdirju pomagal obnoviti čoln, zaradi strokovnosti Archa Davisa pa je želel pomagati pri prenosu tovrstnega znanja v Slovenijo. Verdir je pobudo za sodelovanje naslovil na tri lesarske šole v Sloveniji, a odzvali smo se le mi. Nisem dolgo razmišljala, le s kolegi sem se posvetovala in potem takoj rekla 'ja'. Ta projekt se mi zdi izjemna priložnost za naše dijake. Prihodnost mizarstva v Sloveniji je namreč v butični produkciji, izdelava čolna pa je eden od takšnih podvigov, ki dijakom lahko pomaga, da se bodo bolje znašli v življenju. Tudi za šolo je pomembno, da se takšnega projekta loti, da zna in si skupaj z dijaki upa izdelati čoln, kar je nekoliko tudi stvar prestiža.«

Ko smo 75-letnega mojstra Davisa in dijake SGLŠ obiskali v sodobno opremljeni šolski mizarski delavnici, nas je pozdravil kar po slovensko: »Dober dan. Kako ste?« Že nekaj časa se namreč uči našega jezika. »Kar preko skypa, s slovenskim učiteljem,« pojasni Makoterjeva, »zelo dobro razume slovensko, težje pa govori, saj pravi, da je naš jezik kar zahteven. Tako on popravlja angleško izgovorjavo naših dijakov, oni pa ga malce 'obrusijo' pri slovenskih besedah. Preko spleta redno spremlja tudi slovenske oddaje, všeč mu je še zlasti Ljudje in zemlja.«

Arch Davis se je rodil na Novi Zelandiji, rokodelci v tej daljni deželi pa slovijo kot najboljši izdelovalci lesenih čolnov na svetu. »Nikoli nisem hodil v lesarsko šolo, moj oče je bil profesor na Univerzi, sam pa sem se izšolal za učitelja razrednega pouka,« pripoveduje. Z leti je v njegovem življenju prevladala ljubezen do lesa, izdelovanja čolnov se je naučil sam, ko je opazoval mojstre te veščine pri delu. »Svoj prvi čoln sem izdelal že pri šestnajstih letih, kasneje pa je zaradi službe učitelja to postal moj konjiček. Na vrtu sem si postavil lopo in v njej vsako popoldne brusil, lepil in sestavljal kose lesa v prepoznavne krivulje. Potem ko sem na potovanju po Španiji spoznal svojo ženo, Američanko slovenskih korenin, in se nama je rodil otrok, sva kratek čas tudi živela na največjem, enajst metrov dolgem čolnu, ta idiličen dom pa sem potem, ko smo se za zmeraj preselili v Ameriko, prodal,« pojasni mojster Davis in pove, da v Slovenijo rad pride. Tokrat je pri nas že petič. Prvič je prišel leta 1977, ko sta z ženo obiskala njene sorodnike na Vipavskem.

Arch Davis je doslej izdelal že skoraj sto lesenih čolnov, večinoma dolgih okrog štiri metre, svoje načrte pa za simbolično ceno prodaja tudi navdušencem, ki bi si radi sami, v domači garaži, izdelali takšen čoln. Njegova strast so čolni klasičnih linij, po t. i. klinker metodi prekrivanja desk. »Rad imam naravne materiale, predvsem les me navdušuje, ta pa daje čolnu tisto nezamenljivo estetsko vrednost, ki je ni mogoče doseči z nobenim drugim materialom. Občasno vodim tudi tečaje za odrasle in izvajam popravila čolnov in pohištva, čeprav sem upokojeni razredni učitelj, pa le redko delam z otroki, z dijaki, zato je tole sodelovanje s postojnskimi zame lep izziv. Za zdaj sem z njihovim delom zelo zadovoljen,« poudari.

Postojnski čoln že dobiva lepo podobo, mojster Davis ga bo z dijaki SGLŠ obdeloval še ves prihodnji teden, vse do 15. novembra, potem pa bodo sami porabili še kar nekaj časa in najbrž staknili še precej žuljev, preden mu bodo vdahnili dušo. »Dolg je natančno 3,9 metra, težak bo okrog 70 kilogramov, izdelan pa bo iz smrekovine, macesnovine in furnirskih plošč. Pomembno se mi zdi, da smo ves les zanj pridobili iz slovenskih gozdov. Plovila Penobscot 13, po tipologiji Dinghy, sicer obstajajo v več izvedbah, z njimi pa še vedno prirejajo tekmovanja. Namenjeni so v glavnem tekmovalnemu jadranju, a zaradi svoje zasnove omogočajo tudi uporabo manj izkušenim jadralcem, lahko pa jih upravljajo tudi do štirje čolnarji z vesli,« strokovno razloži Romano Pavlovič, učitelj praktičnega pouka na SGLŠ, ki bdi nad projektom nastajanja čolna, dijaki pa so še pred prihodom ameriškega mentorja, po njegovih priporočilih, izdelali maketo skeleta čolna in lupino zanj. Pavlovič se je naloge zelo razveselil, saj si je tudi sam že dolgo želel, da bi si naredil takšen čoln in se z njim popeljal po domačem Palškem jezeru, v bližini svojega doma. »Čolna še nisem delal, zato je izziv tudi zame. Princip je jasen, pomembne pa so podrobnosti,« poudari in doda: »Arch Davis je mojster v pravem pomenu besede, izreden rokodelec. Pri delu uporablja veliko ročnega orodja na katerega smo mi morda že malo pozabili in to je za naše dijake zelo dragoceno.«

S tem se strinja tudi Luka Abramovič, eden od dijakov drugega letnika mizarstva na SGLŠ Postojna, ki v projektu sodelujejo: »Podvig s čolnom se mi je takoj zdel super ideja, tudi zato, ker lahko v komunikaciji z učiteljem iz Amerike vadimo svoje znanje angleščine. Tehnično gledano naloga za nas ni prezahtevna, saj smo v šoli v dveh letih dobili že vse znanje, ki ga pri izdelavi manjšega lesenega čolna potrebujemo. Je pa takšen projekt za nas dobrodošla priložnost, da se naučimo, kako svoje znanje uporabiti v praksi. Z učiteljem Archem Davisom smo se takoj ujeli, vidi se, da gospod čolne dela že dolgo.«

Z mednarodnim sodelovanjem imajo na SGLŠ Postojna sicer že več izkušenj. Redno potekajo tako izmenjave dijakov kot učiteljev, pri povezovanju s tujci pa jim pride prav tudi to, da imajo v lasti mladinski hotel, youth hostel, ki ga tudi sami upravljajo. Obiskali so že Španijo, Portugalsko in Švedsko, Finsko, Dansko, Avstrijo, Češko, Švico, Izrael, s tujimi šolami pa sodelujejo tudi na druge načine. S srbsko gozdarsko lesarsko šolo, na primer, vsako leto izvedejo vzajemno izmenjavo dijakov.

Tako gozdarji kot lesarji se udeležujejo tekmovanj na evropski ravni. »Zaradi njih smo ena bolj znanih gozdarskih šol tudi v Evropi, saj smo vedno med najboljšimi, zadnja leta smo v gozdarskih veščinah in poznavanju gozda, ki vključujejo tako srednje in visoko strokovne šole, kar najboljši,« se pohvali Makoterjeva. »V ženski kategoriji je na tekmovanju v Avstriji zmagala prav naša nekdanja dijakinja. Profesionalnih gozdark pri nas še ni, tako da so na slovenski strani tekmovale samo naše dijakinje.« V program šole so pred kratkim vključili tudi nov predmet, višinsko obrezovanje dreves, ki pri nas še ni tako uveljavljena panoga kot v tujini, v njej pa so se dijaki tudi že pomerili na državnem tekmovanju. Gre za zelo atraktivno veščino, ki vključuje doseganje vej, plezanje po drevesih in reševanje, zelo aktivni pa so v Postojni tudi v okviru predmeta gorsko žičničarstvo. Edini med slovenskimi srednjimi šolami imajo tudi žago za razrez hlodovine. Tako uspešno oblikujejo gozdno lesno verigo. Sodelujejo tudi pri izvedbi programa Gozdarstvo in lovstvo na Višji šoli Postojna. Na šoli imajo tudi lovsko učilnico, pa lovski in polharski krožek. Močni so na področju izdajanja strokovne literature, svoje znanje pa posredujejo tudi drugim šolam. »Na šoli v Srbiji, s katero sodelujemo, imajo vse naše knjige,« še poudari Zorislava Makoter. Ponosni pa so tudi na aktivnosti zdravstvenih programov šole, ki so tako s prostovoljstvom kot tudi sodelovanjem in izobraževanjem pomemben deležnik širše lokalne skupnosti.

Kaj bodo storili s čolnom na SGLŠ še ne vedo, a o tem intenzivno razmišljajo. »Prihodnje leto ga bomo krstili in prvič splovili skupaj z dijaki Pomorske šole v Piranu na Pomorskem krstu – prazniku pomorstva. To je že dogovorjeno in potrjeno, potem pa ga bomo morda prodali in izkupiček darovali v dobrodelne namene. Morda ga bomo podarili kakšnemu lokalnemu zavodu, v uporabo otrokom s posebnimi potrebami. Nismo se še dokončno odločili, ideje še zbiramo. Za nekaj časa bomo čoln najbrž namestili kar v ribniku, ki smo ga že pred leti zgradili ob šoli. Če bo premajhen, ga bomo pač razširili. To ne bi bilo za nas nič nenavadnega,« na koncu malo za šalo, še bolj pa zares, pristavi ravnateljica SGLŠ Postojna, Cvetka Kernel.

Send to Kindle
|

Oddaj komentar

Iskalnik rabljenih vozil

Išči

E-novice s področja avtomobilizma - prijava / odjava
Zvezdne steze Denis Avdič
Video trening varne vožnje
Video test Renault scenic dCi 110 EDC bose
Video test audi A8 3,0 TDI quattro
Domača predstavitev kia picanto
Domača predstavitev citroën DS4
Video test fiat punto evo
Reportaža - Vzhajajoča dežela avtomobilov

Naša spletna stran uporablja piškotke, ki se naložijo na vaš računalnik. Ali se za boljše delovanje strani strinjate z njihovo uporabo?

Več o uporabi piškotkov

Uporaba piškotkov na naši spletni strani

Pravna podlaga

Podlaga za obvestilo je spremenjeni Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list št. 109/2012; v nadaljevanju ZEKom-1), ki je začel veljati v začetku leta 2013. Prinesel je nova pravila glede uporabe piškotkov in podobnih tehnologij za shranjevanje informacij ali dostop do informacij, shranjenih na računalniku ali mobilni napravi uporabnika.

Kaj so piškotki?

Piškotki so majhne datoteke, pomembne za delovanje spletnih strani, največkrat z namenom, da je uporabnikova izkušnja boljša.

Piškotek običajno vsebuje zaporedje črk in številk, ki se naloži na uporabnikov računalnik, ko ta obišče določeno spletno stran. Ob vsakem ponovnem obisku bo spletna stran pridobila podatek o naloženem piškotku in uporabnika prepoznala.

Poleg funkcije izboljšanja uporabniške izkušnje je njihov namen različen. Piškotki se lahko uporabljajo tudi za analizo vedenja ali prepoznavanje uporabnikov. Zato ločimo različne vrste piškotkov.

Vrste piškotkov, ki jih uporabljamo na tej spletni strani

Piškotki, ki jih uporabljamo na tej strani sledijo smernicam:

1. Nujno potrebni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo uporabo nujno potrebnih komponent za pravilno delovanje spletne strani. Brez teh piškotov servisi, ki jih želite uporabljati na tej spletni strani, ne bi delovali pravilno (npr. prijava, nakupni proces, ...).

2. Izkustveni piškotki

Tovrstni piškotki zbirajo podatke, kako se uporabniki vedejo na spletni strani z namenom izboljšanja izkustvene komponente spletne strani (npr. katere dele spletne strani obiskujejo najpogosteje). Ti piškotki ne zbirajo informacij, preko katerih bi lahko identificirali uporabnika.

3. Funkcionalni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo spletni strani, da si zapomni nekatere vaše nastavitve in izbire (npr. uporabniško ime, jezik, regijo) in zagotavlja napredne, personalizirane funkcije. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletni strani.

4. Oglasni ali ciljani piškotki

Tovrstne piškotke najpogosteje uporabljajo oglaševalska in družabna omrežja (tretje strani) z namenom, da vam prikažejo bolj ciljane oglase, omejujejo ponavljanje oglasov ali merijo učinkovitost oglaševalskih akcij. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletu.

Nadzor piškotkov

Za uporabo piškotkov se odločate sami. Piškotke lahko vedno odstranite in s tem odstranite vašo prepoznavnost na spletu. Prav tako večino brskalnikov lahko nastavite tako, da piškotkov ne shranjujejo.

Za informacije o možnostih posameznih brskalnikov predlagamo, da si ogledate nastavitve.

Upravljalec piškotkov

Kabi d.o.o.