Glede na to, da so se v javnosti pojavili dvomi glede dejstev, ki jih navajamo v naši izjavi za javnost, bi vam želeli posredovati dokument, na katerega se izjava nanaša. Gre za obsežen dokument, ki ga res niso pripravljali na ministrstvu, tako da je mogoče, da ga še niso utegnili podrobno proučiti, ampak navedbe, ki jih tematizira naše sporočilo za javnost, so vsekakor v predlaganem dokumentu.

Na strani 58 je dobesedno navedeno, do bomo v Sloveniji:
- »spremenili trošarinsko in cestninsko politiko s ciljem čim večjega preusmerjanja tovornega tranzitnega prometa na železnice (npr. vključitev zunanjih stroškov prometa v cestnino, takse za vstop v mesto),«
- »razmislili o znižanju hitrosti v naseljih na 30 km/h in na avtocesti na 110 km/h«
- » do leta 2025 analizirali možnosti za prepoved prodaje novih in uvoza starih vozil, ki kot pogonsko gorivo uporabljajo tekoča fosilna goriva«

V tabeli na strani 40 pa so predvideni naslednji ukrepi:
- »Taksa za vstop z motornimi vozili v Ljubljano«

Omejevalna politika parkiranja:
- plačljiva vsa javna parkirišča,
- obdavčitev delodajalcev za zasebna parkirišča (primer Nottinghama)
- Povečanje dajatev na nakup avtomobila (npr. drugega na gospodinjstvo)
- Znižanje dovoljene hitrosti na avtocestah (110 km/h) in v naselju (30 km/h)«

Ker bo že junija dokument potrjevala vlada in ga poslala v Bruselj, je časa za spremembe in dopolnitve zelo malo. Kot je razumeti iz izjav ministrstva, ministrstvo ne želi uvesti predčasne prepovedi prodaje vozil z motorjem z notranjim zgorevanjem ter ne želi uvajati ukrepov za oteženo uporabo osebnih vozil, zato seveda pričakujemo, da bo sporno besedilo v celoti črtano iz verzije, ki bo šla na potrditev na vladi in nato naprej h Komisiji. Namesto spornega besedila pa predlagamo, da se vključi načrt ukrepov, ki bodo omogočili, da bo Slovenija pripravljena na evropsko prepoved v letu 2035.

Prav tako je nujno, da NEPN definira zelo jasne in dovolj podrobne cilje, saj je samo tako mogoče sprotno preverjanje njihovega doseganja ter preverjanje učinkovitosti in prilagajanje ukrepov na posameznih področjih. Na področju trajnostnega prometa je tako na primer nujno določiti ciljno število vozil na alternativna goriva po posameznih letih, ne zgolj za vsakih pet ali deset let. V trenutni obliki dokument teh ciljev ni, čeprav je jasno, da je glede na povečano ambicioznost EU na tem področju ponovno izračunati in ustrezno povišati.

Konkretno predlagamo naslednje ukrepe:
- Prenova sistema prostorskega načrtovanja s poudarkom na zagotavljanju potrebnega števila polnilnih mest za posamezne dejavnosti.
- Odprava birokratskih ovir pri podeljevanju finančnih spodbud za področje električne mobilnosti.
- Digitalizacija storitev Eko sklada in ostalih organizacij, preko katerih poteka izvajanje programa spodbud.
- Uvedba finančnih spodbud za vlaganje v polnilno infrastrukturo (tako za podjetja kot tudi za posameznike).
- Dodatne finančne spodbude za polnilno infrastrukturo ki vključuje tudi proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov in sisteme hrambe energije.
- Ponovna uvedba finančnih spodbud za nakup električnih vozil za podjetja dokler ne dosežemo ciljnega števila električnih vozil.
- Odprava zapleta s poračunavanjem DDV-ja od nakupa električnih vozil zaradi zasebne uporabe – po zgledu Avstrije.
- Spremembe največje dovoljene teže vozila, ki ga je možno upravljati z vozniškim dovoljenjem kategorije B (povečanje za 500 kg za električne kombije po vzoru Nemčije).
- Dodatno znižanje deleža solastnikov, ki morajo dati soglasje za ureditev polnilne infrastrukture v večstanovanjski stavbi.
- Uvedba posebnih registrskih oznak za električna vozila in za priključne hibride, kar bo omogočilo učinkovito izvajanje ukrepov pozitivne diskriminacije ter nadzor nad parkiranjem na polnilnih mestih.
- Neodvisna nacionalna medijska kampanja v podporo elektromobilnosti, katere namen je osveščanje, podajanje preverjenih o električni mobilnosti in odpravljanje zmotnih prepričanj, ki ovirajo hitrejšo uveljavitev brezemisijskih vozil. 
- Prenova srednjega poklicnega usposabljanja na področjih, ki so nujna za zeleni prehod (npr. vzdrževanje električnih vozil)
- Dopolnitev baze registriranih motornih vozil z jasnim podatkom, ali gre za baterijsko električno vozilo ali priključni hibrid.

V dokumentu pogrešamo tudi zelo dobre rešitve in načela, ki jih prinaša novi Zakon o infrastrukturi za alternativna goriva in spodbujanju prehoda na alternativna goriva v prometu (ZIAG), ki je sicer še v parlamentarni proceduri. Tu mislimo predvsem na princip umeščanja polnilnih parkov v prostor, ki zmanjšuje potrebo po investicijah v prenosno električno omrežje, zagotovitev dolgoročnega financiranja ukrepov, prenos podeljevanja finančnih spodbud na nov specializiran organ in določitev pravil za transparentno in dolgoročno predvidljivo delovanje tega organa. Prav tako v samem dokumentu ni naslovljena načrtovana prenova Načrta za okrevanje in odpornost, v katerega se dodaja novo poglavje REpoverEU, ki prav tako prinaša velike premike na področju prizadevanj za elektrifikacijo voznega parka.

Poleg tega predlagamo, da se v dokumentu nagovori tudi predvideno uvedbo emisijskih kuponov za področje prometa (predvidoma bodo naftne družbe leta 2026 ali 2027 morale začeti plačevati emisijske kupone, ki jih bo vsako leto približno 5% manj, kar bo zelo vplivalo na ceno fosilnih goriv). Smiselno bi bilo pripraviti ustrezne ocene vpliva na ceno goriv, inflacijo ter energetsko in mobilnostno revščino ter pripraviti ustrezne ukrepe. V prihodnjih letih in desetletjih se pričakuje, da bodo stara in okoljsko sporna vozila v razvitejših članicah EU postala nezaželena. Če želimo, da Slovenija ne bi postala odlagališče za tovrstna vozila, bi bilo po našem mnenju smiselno razmisliti o ukrepih, ki bi to preprečili, kar tudi pogrešamo v dokumentu.