Ljubljana, 23. September 2024 - Letošnji Evropski teden mobilnosti se osredotoča na zagotavljanje kakovostno urejenega javnega prostora – več prostora za pešce in kolesarje, več zelenih površin ter zmanjšanje števila avtomobilov, hrupa in onesnaževanja. V urbanih središčih se to kaže kot priložnost za izboljšanje kakovosti življenja, a v Sloveniji, kjer so avtomobili pogosto nujni za vsakodnevno povezanost, predvsem na podeželju, moramo najti rešitve, ki omogočajo trajnostni razvoj, hkrati pa ne zmanjšujejo prometne povezanosti.

Promet kot ključen element pri doseganju podnebnih ciljev
V Sloveniji se emisije toplogrednih plinov iz cestnega prometa v zadnjih letih občutno povečujejo – med letoma 2008 in 2022 so narasle kar za 25 odstotkov. Da bi ta trend obrnili, je nujno spodbujati trajnostne oblike mobilnosti, kot so hoja, kolesarjenje in uporaba javnega prevoza. Pristop, ki se najprej osredotoča na zmanjšanje potrebe po prometu in nato ponuja specifične rešitve, je smiseln. Ukrepi za povečanje deleža nemotoriziranih oblik prevoza so dobrodošli in bodo, če jih uspešno implementiramo, pozitivno vplivali na okolje. Vendar pa promet z osebnimi avtomobili še vedno predstavlja največji delež potniškega prometa, saj je Slovenija po podatkih Eurostata na tretjem mestu v EU po deležu prebivalcev, ki živijo na podeželju, in na predzadnjem po deležu prebivalcev v urbanih središčih. Zaradi razpršene poselitve je odvisnost od motornega prometa pri nas bistveno večja kot v državah z bolj centralizirano strukturo, hkrati pa je zagotavljanje učinkovitega javnega prevoza pri nas bistveno težje in dražje.

»Po napovedih bo delež potniških kilometrov, opravljenih z osebnimi avtomobili, leta 2030 še vedno znašal 88 %, leta 2050 pa 74 %. Nemogoče je doseči cilj ničelnih izpustov iz prometa do leta 2050 brez resne obravnave emisij, ki jih povzroča osebni avtomobilski promet,« je povedal predsednik sekcije Aleš Marguč. »Če ne bomo uspešni pri elektrifikaciji prometa, lahko pozabimo na doseganje ciljev – ne samo tistih, povezanih s prometom, ampak vseh okoljskih ciljev,« je še dodal.

Potrebujemo jasne cilje
Da bi uspešno prešli na trajnostno mobilnost, potrebujemo jasne in konkretne cilje za prometni sektor, predvsem glede elektrifikacije voznega parka. V tako decentralizirani državi, kot je Slovenija, ukrepi, kot so hoja, kolesarjenje in javni prevoz sami po sebi ne morejo predstavljati glavnino ukrepov. Električna vozila bodo zato igrala ključno vlogo pri tem prehodu. Brez vmesnih ciljev pa ne bomo mogli natančno spremljati napredka in oceniti, ali so ukrepi učinkoviti. Spremljanje števila električnih vozil na cesti in spremljanje sprememb v strukturi voznega parka nam omogoča prilagajanje strategij, s čimer zagotovimo, da ostajamo na pravi poti pri doseganju zastavljenih podnebnih ciljev.

Ob tem pa se pojavlja ključno vprašanje: kako želimo spodbujati trajnostno mobilnost? Ali bomo prebivalce motivirali z realnimi spodbudami ali pa bomo poskušali trajnostne alternative vsiljevati? Vodja delovne skupine za davke pri sekciji dr. Slavko Ažman je poudaril: »Pravi pristop bi moral biti v tem, da javni prevoz naredimo privlačnejši, ne pa da avtomobile naredimo manj privlačne. Ključno je, da ustvarimo rešitve, ki so funkcionalne in privlačne za vse prebivalce.«

Evropski teden mobilnosti
Ob letošnjem Evropskem tednu mobilnosti Sekcija za osebna motorna vozila poudarja, da električna mobilnost ni zgolj prihodnost, temveč nujen korak k reševanju trenutnih okoljskih in prometnih izzivov. S pravilnim načrtovanjem, vključno z vzpostavitvijo učinkovite infrastrukture za polnjenje električnih vozil, podporo ustreznih zakonskih ukrepov ter spodbujanjem prehoda na okolju prijaznejša vozila, lahko dosežemo ravnovesje med zmanjšanjem emisij in ohranjanjem prometne povezanosti po vsej državi.