Pogajalci vlad držav EU ter poslancev Evropskega parlamenta so v teh dneh dosegli dogovor o prenehanju prodaje novih avtomobilov in kombijev z motorji z notranjim izgorevanjem do leta 2035. Na odločitev so se odzvali v okoljski organizaciji Focus, ki pozdravlja dogovor, s katerim bo EU postala največje gospodarstvo, ki bo postopoma opustilo prodajo onesnažujočih vozil. Osebni avtomobili in kombiji povzročijo 16 odstotkov vseh emisij toplogrednih plinov v Evropi.

Katjuša Šavc, strokovna sodelavka Focusa, je podala oceno dogovora: »Pozdravljamo dogovor sprejet med vladami držav EU in Evropskim parlamentom. Promet je v Sloveniji zadolžen za tretjino vseh izpustov toplogrednih plinov, zato lahko učinkovitejša vozila brez emisij, skupaj z električnim omrežjem, ki temelji na obnovljivih virih energije, pomembno prispevajo k zmanjšanju izpustov. Poleg tega, da so električna, bi si želeli, da bodo vozila v prihodnosti manjša, lažja in narejena pod strogimi okoljskimi kriteriji. Hkrati pa si prizadevamo, da bodo dopolnjevala poti, ki jih ne moremo opraviti peš, s kolesom ali javnim potniškim prometom.«

Julia Poliscanova, višja direktorica za vozila in e‑mobilnost pri organizaciji Transport&Enviroment, je dogovor komentirala: »Motorjem z notranjim zgorevanjem, ki imajo visoke emisije CO2 in zračnih onesnaževal, so končno šteti dnevi. Mineva 125 let, odkar je Rudolf Diesel revolucionarno izboljšal učinkovitost motorjev, zdaj pa so se zakonodajalci odločili, da bo naslednje poglavje tega razvoja v znamenju čistejših in boljših električnih vozil. Bil je že skrajni čas za planet in zdravje ljudi.«

V skladu s sporazumom bodo morali proizvajalci avtomobilov do leta 2030 zmanjšati emisije CO2 novih avtomobilov za 55 odstotkov v primerjavi z letom 2021, pet let kasneje pa jih popolnoma odpraviti. V Focusu so izrazili stališče, da sta cilja za leti 2025 in 2030 premalo ambiciozna in da bi lahko občutno zmanjšali emisije že v tem desetletju, zato je Focus skupaj s partnerji iz tujine zakonodajalce pozval, naj izboljšajo politike obdavčitve in polnjenja ter tako spodbudijo uporabo avtomobilov brez emisij.

Za zagotovitev, da bodo evropski proizvajalci avtomobilov lahko držali korak v globalni tekmi za vodilno vlogo na področju, je potrebna robustna industrijska strategija EU. Dopolnjevati jo mora regulativa, ki bo od proizvajalcev terjala, da v dobavnih verigah materialov, ki so potrebni za proizvodnjo vozil, ne prihaja do kršenja človekovih pravic in do degradacije okolja. V EU imajo namreč vse večji delež trga kitajski proizvajalci električnih vozil, ki so dolga leta prejemali subvencije in državno financiranje za svoje dobavne verige, medtem ko v ZDA zakon o zmanjševanju inflacije postavlja evropske proizvajalce v veliko slabši položaj kot njihove ameriške tekmece.

Položaj na trgu je opisala Julia Poliscanova: »Tuji proizvajalci avtomobilov so trenutno v ogromni prednosti. EU nujno potrebuje skupno strategijo za svojo avtomobilsko industrijo, ki bo pospešila elektrifikacijo in ustvarila dolgoročna delovna mesta v Evropi. Za zadosten obseg proizvodnje in inovacije je potrebna konkurenca na svetovni ravni, vendar bi morali proizvajalci več električnih vozil in baterij izdelovati v Evropi. Na strani povpraševanja pa Evropa potrebuje brezhibno polnilno omrežje in politike, ki bodo vožnjo z električnimi vozili omogočale tudi družinam s srednjimi in nižjimi dohodki.«

Zakonodajalci so se strinjali tudi, da pozovejo Evropsko komisijo, naj določi ustrezno vlogo e-goriv v vozilih, ki niso zajeta v uredbi, vendar pa ta poziv ni zavezujoč. Preden bo sporazum stopil v veljavo, ga morajo dokončno ratificirati še ministri za okolje držav članic ter Evropski parlament.