Opis in fotogalerija

Nekoč sta bila dvojčka berlingo in partner, v zadnji generaciji pa so z novim bratom, ki sliši na ime ople combo life, postali trojčki. Na prvi pogled so razlike med njimi zelo majhne, a to v celoti ne drži. Peugeotu so, na primer, namenili napad na kupce, ki na prvo mesto ne postavljajo samo cene, ampak želijo, da avtomobil na neki način odraža njihovo osebnost. 

Da ne bo pomote, rifter je v osnovi praktičen avtomobil, ki mu pri učinkovitosti prostorske izrabe skorajda ni para. Morda največji preskok je naredil pri »preobrazbi« iz klasičnega dostavnika (ta se še vedno imenuje partner) v pravi družinski enoprostorec. K temu prav gotovo pripomore solidna obdelava notranjosti, vključno s tako imenovanim i-Cockpitom, ki ga imajo vsi osebni avtomobili te znamke. K temu spadata volanski obroč »otroške velikosti« in velik zaslon na vrhu armaturke. Za razliko od volana, ki lahko zahteva nekaj privajanja, je multimedijski sistem zaradi slabe odzivnosti malce manj prijazen za uporabo. Na povezavo s pametnim telefonom smo, na primer, vsakokrat predolgo čakali …

Rifter zares blesti pri količini in izrabi prostora. Pa ne le, ko gre za prevoz velikih predmetov, temveč tudi pri odlagalnih prostorih za drobnarije, ki so razpršeni po vsem avtomobilu. Zajetna sta zaprta predala v sredinski konzoli, majhne odlagalne površine pa jim je uspelo stisniti na mnogo mest, celo med volan in merilnike.

Pri Peugeotu so zagotovo ubrali zanimiv recept, ki rifterja loči od ostalih bratov, a za to zahtevajo več denarja.

Tako daljša kot kratka različica rifterja, kakršno smo tokrat testirali, imata možnost izvedbe s petimi in sedmimi sedeži. Kot je razvidno s fotografij, je bil naš primerek petsedežni in, kar je pomembnejše, sedeži v drugi vrsti so posamično odstranljivi. V teoriji torej lahko nanje pritrdite tri otroške sedeže. Ravno to, v kombinaciji z drsnimi vrati, je razlog za veliko priljubljenost tovrstnih avtomobilov pri družinah. Te se ne pritožujejo niti nad velikanskim prtljažnim prostorom, ki do višine stekel znaša 775 litrov. Če se pojavi potreba po prevozu kakšnega večjega tovora, je ob odstranjenih zadnjih sedežih kar tri kubične metre prostora, če merimo do stropa. Še pol kubika zagotovi poklopljeno naslonjalo sovoznikovega sedeža.

Opremljen kot osebni in uporaben kot dostavni avtomobil, kaj pa vozne lastnosti? Vožnja je mehkobna in nič kaj naklonjena dinamiki, kar ni presenetljivo, saj je rifterjeva karoserija za tri centimetre bolj oddaljena od podlage kot pri berlingu in combu. Vse skupaj je po pričakovanju nastrojeno predvsem k udobju. K temu bi lahko nekoliko bolj prispevala malce drugačna izbira motorja, saj smo imeli na preizkusu 1,5-litrski turbodizel z le petstopenjskim ročnim menjalnikom. Družinsko naloženemu je sape rado zmanjkalo pri prehitevanju, pa tudi kakšen avtocestni klanec ga je znal utruditi. Razlog za to, seveda, ni manjkajoče prestavno razmerje, temveč dejstvo, da je šlo za 75 kW (102 KM) izvedenko, ne tisto s 96 kW (130 KM), ki stane 1.700 evrov več. Prednosti sta torej nižja cena in ugodna poraba, ki se na našem preizkusu ni nikoli dvignila nad sedem litrov, medtem ko je povprečje znašalo ugodnih 6,2 litra. 

Gledano v celoti, rifter ponuja zelo ugodno razmerje med ceno in prostorom, a ima dva bližnja sorodnika, ki to počneta še bolje. Zagotovo pa ju prekaša z dopadljivo zunanjostjo v stilu crossoverja in še z marsikatero drugo posebnostjo, ki jih znajo ceniti le tisti z malce avanturistične žilice.