Opis in fotogalerija

O novem focusu smo že kar nekajkrat pisali, med drugim v testu karavanske različice (AF235). Vsakokrat smo omenili kakovostni preskok kot znak, da ne želi biti le cenovno ugodna alternativa v razredu, ki se sicer še vedno dobro drži, a v vojni s crossoverji redno izgublja kupce. Svoj namen je pokazal že navzven, z zrelejšo, a manj drzno obliko, kot smo je bili doslej vajeni. Tudi focus je postal eden tistih avtomobilov, kjer bo vso oblikovno posebnost zagotavljalo nekaj detajlov, na primer luči in velika aluminijasta platišča. Če že iščemo kakšen revolucionaren delček zunanjosti, potem je to na sredino prtljažnih vrat nalepljeno ime modela z velikimi črkami.

V kabini se zgodba prečiščevanja linij nadaljuje, a je vseeno prepoznavno Fordovska, le gumbov in stikal je manj, saj je velik del funkcij prevzel velik in na dotik občutljiv zaslon z vmesnikom sync zadnje generacije. Kakovost obdelave in materiali so izboljšani, kar je še posebej pomembno, saj smo pri prejšnji generaciji pogosto grajali prav to področje. Družinski uporabnosti v korist govori nadpovprečno število odlagalnih prostorov in predalov. Nekaj več jih je zagotovila uporaba vrtljivega gumba namesto ročice samodejnega menjalnika. Ta je popolnoma nov izdelek in s kar osmimi stopnjami prenosa ponuja zares visoko stopnjo udobja. Bliskovite hitrosti dvosklopčnih menjalnikov tu ne morete pričakovati, a ima klasika druge prednosti. Gladko pretikanje in učinkovito izbiranje pravega razmerja lepo nadgrajujeta le zmerne zmogljivosti 1,5-litrskega turbodizla z 88 kW (120 KM) in 300 Nm največjega navora. Na papirju morda ni videti veliko, a zelo dober samodejni menjalnik nadoknadi morebitni primanjkljaj. Za vse, kar lahko od njega zahteva povprečen voznik, je ta turbodizel več kot solidna izbira. Med druženjem z njim sta nas zmotili le dve stvari. Prva je precej hrupno delovanje, predvsem, ko motor še ni ogret. Bolj pereča pa je žeja motorja, saj je na testu povprečno zahteval 7,3 litra goriva. Vsekakor več kot je v preteklosti porabil umazan, a »malojedni« 1,6-litrski TDCi.

Je focus z dragim naborom vrhunskih pripomočkov v očeh slovenskih kupcev pred svojim časom?

Ena od stalnic focusov in nasploh večine fordov je vozna dinamika, ki jo tekmeci le redko dosežejo ali presežejo. Ta je, kljub korenitim spremembam, ostala, in to celo pri izvedbi z manjšim turbodizelskim motorjem, ki ji pripada poltoga zadnja prema, medtem ko imajo močnejše izvedbe tudi zadaj posamično vpetje. S tem ali brez se focus pelje zares dobro, v prvi vrsti zaradi natančnega volanskega mehanizma in prav gotovo tudi na račun nekoliko trše nastavljenega podvozja.

Priznamo, da smo si v hitro odpeljanih ovinkih oddahnili, saj smo ob pogledu na vse asistenčne sisteme, ki jih je imel testni avtomobil, malce podvomili o tem, da je voznikovo veselje ostalo prioriteta. Med drugim je focus edini, ki v tem razredu ponuja drugo stopnjo avtonomne vožnje, kar je hvalevredno, čeprav nam je povzročilo nekaj sivih las. Konkreten primer: na istrskem ipsilonu je pri omejitvi 110 km/h pametni tempomat (samodejno pospešuje in zavira glede na omejitve hitrosti) vztrajno pospeševal na 130 km/h, ker je očitno dobival napačen podatek od navigacijskega sistema. Torej je, kljub vgrajeni pameti, stoodstotna zbranost voznika še kako nujna. Vseeno trdimo, da razni pripomočki prinašajo veliko dobrega, a tudi neprijetno plat, ki se je odrazila pri končni ceni testnega avtomobila. Po ceniku dobrih 34 tisočakov, ob upoštevanem popustu pa 31.370 evrov je preprosto preveč. Focus namreč še ni tako daleč, da bi prepričal gospodo (izbirčne kupce premijskih znamk), povprečen Krpan pa toliko denarja za avtomobil najverjetneje nima.