Opis in fotogalerija

Na prvem testu novega ceeda (AF232) smo ugotovili, da je izgubil apostrof v imenu, obenem pa veliko pridobil praktično na vseh področjih. Pridobil je celo toliko, da mu nekdanji cilj – ujeti kralja razreda golfa – ni več dovolj. Ob tem je sicer zanimivo, kako zelo so bili Korejci previdni pri oblikovanju najnovejše generacije svojega najbolj množičnega modela. Če je odet v nevpadljivo sivo barvo in ima drugo najnižjo stopnjo opreme, ki mu, denimo, prinaša le 16-palčna kolesa, se namreč zdi, da se želi zliti z množico, saj razen maske ne premore detajlov, s katerimi bi opozarjal nase. Precej hitreje prepriča z notranjostjo, ki je sodobno oblikovana in ergonomsko zelo premišljeno zasnovana. Vse je na svojem mestu, merilniki so pregledni, tu so še vrtljivi gumbi za upravljanje klimatske naprave, ki jih pri marsikaterem avtomobilu danes žal pogrešamo.

V uredništvu smo se strinjali, da poznamo več ljudi, ki bi jim takšen ceed zadostoval, kot tistih, ki bi potrebovali kaj več.

Dobri občutki se nadaljujejo tudi, ko obrnemo ključ in zaženemo turbobencinski trivaljnik. Ta razvije 88 kilovatov (120 KM) in premore prav prijetno veselje do vrtenja. Zato je avtomobil živahen in dovolj hiter za mestno vožnjo ter izlete po regionalnih cestah. Dobro se odreže tudi na avtocesti, kjer pri hitrostih, ki so še sprejemljive za može v modrem, lahkotno križari in ni preglasen. S takšno vsestranskostjo lahko zadovolji potrebe večine kupcev. Edino področje, na katerem nas ni popolnoma prepričal, je poraba goriva. Na testu smo izmerili povprečje 7,6 litra na 100 prevoženih kilometrov. To je edini razlog, zaradi katerega bi kupcem, ki se redno vozijo na daljše razdalje, predlagali dizelsko različico, pa še to pogojno, saj je na testu porabila le liter manj, obenem je treba zanjo ob nakupu odšteti 2.200 evrov več. Takšna odločitev torej zahteva natančen izračun in tehten premislek, morda še bolj tehten, kot je videti na prvi pogled.