Opis in fotogalerija

Čeprav nosi predhodniku enako oznako, je v celoti nov, kar je jasno že na prvi pogled, saj navzven namesto zgolj na nadaljnje raztegovanje sprednje maske in žarometov stavi na harmonično tekoče in skladne linije s skrbno izdelanimi podrobnostmi. Take so dnevne luči LED, ki se od glavnih žarometov pno skoraj do dna sprednjega odbijača, s kromiranimi detajli ozaljšana maska, ki pušča tridimenzionalni vtis, ali pa grafika zadnjih luči s tremi navpičnimi elementi LED, ki ponazarjajo praske levjih krempljev. Mirne vesti lahko zatrdimo, da je trenutno eden izmed oblikovno najprivlačnejših predstavnikov svojega razreda in do neke mere izziva celo premium predstavnika – audija A1 ali celo minija.

Zgodba se nadaljuje v notranjosti, ki je odeta v poudarjeno kakovostne materiale, mehko plastiko, imitacijo ogljikovih vlaken in dodatke iz kromirane ali svetleče črne plastike. Peugeotov tako imenovan i-cockpit, kombinacija majhnega volanskega obroča in merilnikov nad njim s tridimenzionalnim prikazom slednjih stopa korak naprej, poleg všečne zasnove so izjemno jasni pri podajanju informacij in v kritičnih situacijah zahtevajo manj ostrenja voznikovih oči. Na voljo so različne nastavitve, kot še posebej pregledna pa se je na testu izkazala kombinacija poudarjenega prikaza hitrosti in motornih vrtljajev ter količine goriva ob straneh. Celotno sliko nekoliko kazi osrednji zaslon infotainmenta, ki je enak kot v drugih peugeotih in kot tak zaostaja za najboljšimi. Nerodna grafika, ne ravno logični meniji in predvsem upravljanje klime zgolj prek zaslona (in ne s fizičnimi gumbi in stikali) niso ravno vzor funkcionalnosti. Tudi ločljivost je slabša kot v polu ali ibizi, je pa zato sistem serijsko opremljen s povezavama android auto in apple carplay. Hvalimo štiri vhode USB (po en USB-A in USB-C spredaj in zadaj) in pokrit predal(ček) na sredinski konzoli, ki je idealno mesto za shranjevanje mobilnega telefona (v opremi allure žal še nima brezžičnega polnjenja). Tudi sicer je odlagalnih mest dovolj, in čeprav sem si dejal, da se tokrat ne bom obregnil ob omenjeno kombinacijo majhnega volana in merilnikov, vseeno ne morem mimo tega. Meni (torej pri mojem načinu sedenja z nizko postavljenim sedežem in pokončnim naslonjalom ter višini meter in tri četrt) ne ustreza, saj bodisi vozim z volanom med koleni bodisi mi njegov zgornji rob skoraj popolnoma zakriva merilnike in vozim na pamet. Nekateri drugi člani uredništva se nad njim sicer niso pritoževali, a vam vseeno polagam na srce, da pred nakupom preverite, ali vam razmerja ustrezajo oziroma ali se jih lahko navadite. Samo v razmislek, pri tekmecih teh zadreg ni … 

Novi 208 je privlačen, tehnično zelo soliden in dobro opremljen mestni avtomobil, ki meče rokavico tudi prestižnejšim tekmecem.

Sicer pa se v peugeotu sedi zelo dobro, sedeži nudijo dovolj opore tako v ledvenem delu kot z ustrezno dolžino sedalnega dela tudi voznikovim nogam, medtem ko preglednost zaradi precej zajetnih stebričkov ni ravno med najboljšimi. Na zadnjih sedežih je prostora malenkost manj kot v cliu in dva odrasla morata včasih stisniti zobe, litrsko radodaren prtljažnik pa je razmeroma globok in precej ozek ter zato v praksi za spoznanje manj prepričljiv. Enako je pri vozni dinamiki, kjer moti predvsem že omenjeni majhen in vse preveč sterilen volan, ki je precej skop pri povratnih informacijah. Tudi to, da pri višjih hitrostih otrdi, mu ne pomaga kaj dosti. Podvozje je sicer zelo dobro uravnoteženo, a pri natančnosti in z več nagibanja v zavojih (in nihanja pri hitrih spremembah smeri) zaostaja za fiesto, polom ali ibizo, a je vseeno precej boljše kot, na primer, pri citroënu C3. Zato pa je na področju udobja peugeot 208 eden izmed najprepričljivejših ta hip, saj učinkovito blaži tako dolge neravnine kot pobira kratke udarce.

Preizkusili smo srednjo bencinsko možnost, prisilno polnjeni 1,2-litrski trivaljnik s 75 kW (102 KM), ki navduši v vseh pogledih. Resda je vseskozi dobro slišen, a značilen trivaljni zvok je ušesom prijeten, celo malce športno uglašen. Zmogljivosti, seveda, niso športne, a tako motoriziran 208 je presenetljivo poskočen avtomobil in z zelo prepričljivimi zmogljivostmi je celo presegel naša pričakovanja. Motor je mehko tekoč, prožen in hitro odziven, rezultat pa mestna poskočnost in presenetljiva suverenost tudi na magistralnih cestah, vključno s prehitevanji. Malce manj navduši šeststopenjski ročni menjalnik sicer dobro izračunanih razmerij, a z ne ravno zgledno natančno ročico z malce »gumijastim« občutkom med prestavljanjem. Na voljo je še samodejni menjalnik s kar osmimi (v tem razredu!) stopnjami prenosa, sicer pa se po bencinski motorni paleti lahko ozrete navzdol k 75-konjskemu atmosfercu (na podlagi izkušenj iz C3 pričakujemo, da je vse prej kot isker) ali navzgor k 130-konjskemu turbu. V ponudbi sta še dizelska in električna različica.

Pred nakupom toplo priporočamo, da preverite, ali vam kombinacija majhnega volana in merilnikov nad njim ustreza ali ne. 

Srednja možnost je opremski paket allure, ki poleg osnovne varnosti in sistemov za prepoznavanje prometnih znakov ter voznikove utrujenosti, samodejnega zaviranja v sili in aktivnega pripomočka za vožnjo po svojem pasu (z morda celo malce preveč grobim posegom v korekcijo smeri) tudi na drugih področjih ne pušča prav veliko odprtih želja. Že omenjeni digitalni merilniki 3D, zagon motorja s pritiskom na gumb, samodejna klimatska naprava, tipalo za dež ali lita platišča so del serijske opreme, prav tako cel kup lepotnih dodatkov, kot so svetlobna telesa LED (razen sprednjih žarometov, pri cliu so serijski pri vseh paketih opreme) ali deloma v umetno usnje odeta notranjost.

Pod črto to pomeni 16.825 evrov oziroma s popusti (s financiranjem) tam nekje pod 15 tisočaki. Glede na celotni paket pošteno in vredno tega denarja, kljub temu lahko približno dva tisočaka privarčujete s skromnejšo opremo active, ki zajema vso omenjeno varnost in vse potrebno udobje, a ne premore nekaterih lepotnih dodatkov in drugih sladkorčkov. Ja, tudi šibkejši motor je tu, a to je potem tisti 208 »že od …«