Opis in fotogalerija

Nekoč, v prejšnji generaciji, je bil precej robusten terenec, v drugi se je omehčal, z dodatnimi različicami nedavne prenove pa postal še mehkejši. Še posebej takšen, kakršnega smo preizkusili tokrat – z majhnim bencinskim motorjem in pogonom na sprednji kolesi. Takšni in drugačni oblikovni križanci so pač med najbolj priljubljenimi izbirami pri kupcih in X-trail jim piha na dušo z višjo zasnovo in terenskim videzom ter prostorno in prilagodljivo notranjostjo.

Ta je namreč radodarno odmerjena v vse smeri, zadnja klop je vzdolžno pomična, prtljažno dno ravno, nakladalni rob pa po drugi strani precej visok. Arhitekturno se notranjosti poznajo leta, kar niti ni tako slabo – nasprotno, digitalizacija ni prevladala niti nad klasičnimi, preglednimi merilniki niti nad funkcionalnimi gumbi in stikali, a je res, da si na dotik občutljivi zaslon infotainmenta s svojo ločljivostjo in odzivnostjo ne zasluži najboljše ocene. Enako velja za logiko menijev, slika kamere pa je, če njena leča ni popolnoma čista ali vreme sončno do največ zmerno do pretežno oblačno, popolnoma neuporabna.

Nissanov križanec zna pihniti na dušo tudi tistim, ki se jim toži po klasičnih enoprostorcih.

Štirivaljni »mlinček« z zgolj 1.332 kubičnimi centimetri je, roko na srce, na papirju videti precej ubogo, a je v resnici prijetna izbira. Pozabite kakršno koli terensko robustnost, te ni niti za drobec, je pa motor pri priganjanju nekoliko bolj rezkega zvoka in kot celota popolnoma solidnih zmogljivosti – tudi poraba ostaja v sprejemljivih okvirih. Manj navduši menjalnik, 7-stopenjska dvosklopčna avtomatika, ki je na trenutke precej neodločna, zlasti v povezavi s sistemom start/stop. Prav tako se ob speljevanju sprednji kolesi radi zavrtita v prazno, a z bencinskim motorjem štirikolesni pogon žal ni na voljo …