Opis in fotogalerija

Malo je avtomobilov, ki skozi generacije in desetletja dosledno ohranjajo svoj značaj. Takšna sta bila volkswagen hrošč in land rover defender, takšen je mercedes razreda G in takšen je tudi precej manjši in mnogo cenejši suzuki jimny.

To je mali, kleni terenec s tehniko, ki jo premorejo le pravi plezalci. Tako kot njegov predhodnik sloni na lestvasti šasiji, ki so ji dodali dva prečna in sredinski X-člen za večjo trdnost, zadaj ima togo premo s tritočkovnim vpetjem. Serijsko je opremljen s štirikolesnim pogonom in reduktorjem, za preklop med različnimi vrstami pogona je namesto gumba na armaturni plošči zdaj na voljo dobra stara ročica med sedežema. V osnovi je pogon prek petstopenjskega ročnega menjalnika speljan k zadnjemu kolesnemu paru, vklop štirikolesnega pogona je mogoč med vožnjo do hitrosti 100 kilometrov na uro, za vklop reduktorja pa mora avtomobil mirovati. Za nemoteno plezanje je njegova karoserija od tal odmaknjena kar 21 centimetrov.

Tudi s četrto generacijo ostaja zvest tradiciji, obenem prinaša vse, kar mora sodoben avtomobil imeti.

Ob vseh naštetih terenskih dobrotah tudi z novo generacijo ohranja temeljno lastnost, zaradi katere se bistveno razlikuje od večine pravih terencev. To je izjemna kompaktnost. S 3,6 metra dolžine, 1,64 metra širine in 2,24 metra medosne razdalje mu v tem razredu namreč ni para. Zato je idealen za lovce, gozdarje in vse, ki so jim ozke gozdne poti in steze kot drugi dom. 

Šele ko ga zapeljemo z asfalta, pokaže, kje je zares doma. Na trdi, gladki podlagi ga namreč nehote primerjamo z običajnimi avtomobili. V primerjavi z njimi je res nekoliko glasnejši (tudi zaradi omejene zvočne zatesnitve). Pri avtocestnih hitrostih je hrup v kabini že precej moteč, kar dokazuje, da to ni njegovo naravno okolje. Zaradi mehkega vzmetenja se v ovinkih konkretno nagiba, njegov volan pa je precej posreden. Toda kjer se urejene poti končajo, se končajo tudi primerjave z običajnimi avtomobili, ki proti temu malčku nimajo šans. To nam je dal jasno vedeti takoj, ko smo z njim zapeljali na sicer utrjen, a od obilnega deževja precej naluknjan makadam. Na takšni podlagi se pelje kot po asfaltu. Udarce pri vožnji čez neravnine sprejema kot boksarska vreča, pri čemer k udobju poleg vzmetenja prispevajo pnevmatike z zelo velikim presekom (195/80). Za zares spolzko podlago ali za hude klance pa sta tu stalni štirikolesni pogon in reduktor z razmerjem 1 : 2. Zaradi majhne mase (1.165 kilogramov) so pri Suzukiju menili, da avtomobil ne potrebuje pravih mehanskih zapor diferenciala. Zato so mu namenili elektroniko, ki zavira kolo z manj oprijema in s tem poveča navor na kolesu z večjim oprijemom. In niso se zmotili. Novi jimny, tako kot njegov predhodnik, pleza kot gams.

Ni vsestranski, temveč mali terenski specialist za ljudi, ki vedo, kaj potrebujejo.

Toda za razliko od predhodnika, ki v osnovni opremi ni imel niti avtoradia, ponuja mnogo več pripomočkov za varnost in udobje ter je, tako kot nas je Suzuki navadil s svojimi drugimi novejšimi modeli, na tem področju pravzaprav nadpovprečen. Paket elegance z vrha ponudbe mu tako med drugim prinaša popolne žaromete LED, sistem za opozarjanje na nenamerno zapuščanje voznega pasu, sistem za prepoznavanje prometnih znakov, tempomat, samodejno klimatsko napravo in multimedijsko napravo z zaslonom na dotik ter navigacijo. Skratka, na tem področju ne pusti neizpolnjenih želja. Kakšno željo morda pusti glede prostora, ki ga je dovolj za štiri potnike, a skoraj nič za njihovo prtljago. Za zadnjima sedežema ga je v osnovni postavitvi s 83 litri celo malo manj kot pri predhodniku (113 litrov), pravo funkcijo prtljažnika pa dobi, če zadnja sedeža zložimo. Takrat namreč pridobimo 377 oziroma 830 litrov do stropa, ki se pohvali z ravnim, plastificiranim in na umazanijo neobčutljivim dnom.

Majhnost in posledično majhna masa predstavljata prednost tudi pri izbiri motorja. Atmosferski štirivaljnik z 1,5 litra prostornine razvije 75 kilovatov (102 KM) in 130 Nm navora, kar je za namene, za katere je ta avtomobil ustvarjen, povsem dovolj. Kaj to pomeni? Da do stotice po občutku potrebuje krepko več kot 15 sekund (tovarna tega podatka ni razkrila), končna hitrost pa znaša 145 kilometrov na uro, saj avtomobil na terenu nikakor ne deluje podhranjeno. Poraba se ob tem giblje okoli osem litrov na 100 kilometrov in je glede na karoserijo, ki se z vetrom razume približno tako kot Trump z Mehičani, spodoben rezultat.

Jimny tako ostaja jimny. Majhen, terensko izjemno zmogljiv in po novem več kot spodobno opremljen.