Opis in fotogalerija

Ena od osnovnih nalog SUV (športno-funkcionalno vozilo) vozil je izstopanje iz avtomobilskega povprečja, in BMW X5 to od nekdaj počne zelo dobro. A obstaja razlika med opozarjanjem nase in brezsramnim kričanjem za nemoteno pozornost. Tega tako dobro kot takšen X5 ne počne prav veliko avtomobilov.

Jasno, da to ni »običajni » X5, ampak posebnež v vsakem pomenu besede. Navzven je videti kot dobro rejen bodibilder, ki celo za obisk lokalnega Hoferja z obvezno torbico okoli pasu obleče najbolj oprijeto majico in ultrakratke hlače, da vsi vedo, da je bil danes dan za stegna. Tega se X5 M competition ne sramuje, ampak si pozornost zagotavlja z 21-palčnimi kolesi (zadaj celo 22), agresivnimi spojlerji ter obrobami in črno masko. Očitno je nekoliko več dela vložil v zadnjico, ki v oči ne bode le s štirimi orjaškimi zaključki izpušnih cevi, temveč videzu primerno tudi zaropota. Kako ne bi, ko pa skoznje jezo stresa 4,4-litrski prisilno polnjen 8-valjnik s 460 kilovati (626 KM)! Številka in športni izpušni sistem veljata za izvedbo competition, ki še malce navije motor osnovnega X5 M z »le« 441 kilovati (600 KM).

V vsakdanjih situacijah se obnaša kot dvigovalec uteži v partiji namiznega tenisa. Žogico sicer lahko zabije z izjemno močjo, a jo le redko pravočasno ujame!

Moči in navora, tega je kar 750 Nm že pri 1.800 vrtljajih, je dovolj, da se do stotice požene v le 3,8 sekunde. Ne le impresivno, ampak šokantno hitro, če upoštevamo, da avtomobil tehta 2.385 kilogramov. Še bolj znanje o naravnih zakonih zamajeta suverenost in hitrost, s katerima takšen X5 odpelje ovinek. Ne gume, ampak valjarji dimenzij 295/35 R21 spredaj in 315/30 R22 zadaj se zdijo samolepilni, pri čemer za učinkovitost prenosa moči na podlago skrbi štirikolesni pogon z nadgradnjo posamičnega (vektorskega) doziranja za vsakega od zadnjih koles. Tudi občutek na volanu je, čeprav malce posreden, presenetljivo dober, upravljanje pa natančno. V oddelku M so podvozje res dobro nastavili. To je dobro, a po drugi strani slabo, saj je za športno dirkaški oddelek udobje umazana beseda. Pri ostalih različicah čudežno prilagodljivo podvozje je v tem primeru naletelo na malenkost prevelik zalogaj. Tudi vsakdanja vožnja namreč v vsakem trenutku da vedeti, da ima avtomobil športne ambicije. Razumljivo, če gre za športni kupe, a vseeno pretirano, ko je treba živeti s skoraj petmetrskim SUV izdelkom.

Sicer se nad praktičnostjo in prostornostjo ne moremo pritoževati. Spredaj ali zadaj se tudi na izrazito športnih sedežih sedi vrhunsko in udobno, medtem ko prtljažnik sprejme zajetnih 650 litrov prtljage. Dostop do nje olajša dvodelno odpiranje, obakrat s pomočjo elektrike. Jasno, da je tudi sicer vse, kar je lahko, elektrificirano in pomeni jagodni izbor vsega, kar BMW lahko ponudi. Kar je posebnost modela z oznako M, sta rdeči ušesci na volanu z napisi M1 in M2. To sta bližnjici, ki omogočata, da se iz razmeroma krotkega prelevi v podivjanega športnika. Stopnja trdote podvozja, odzivnosti pogonskega sklopa in poseganja elektronike je odvisna od prednastavljenih parametrov, ki se jih da prilagoditi lastnim željam in pogumu. Prav ta in dobršna mera vozniškega znanja sta namreč ob izklopljeni elektroniki in nastavitvi pogona v prid zadnjemu kolesnemu paru še kako potrebna. Tovarna moči v dvesto tisočakov vrednem tehnološkem presežku namreč ni namenjena nedeljskim voznikom!