Opis in fotogalerija

Na testu bencinske opel mokke smo ugotovili, da je od predhodnika podedovala le ime, saj gre tako oblikovno kot tehnično za popolnoma drugačen avtomobil. Podvozje in večino druge tehnike si deli s peugeotom 2008, kar ji prinaša tudi popolnoma električno izvedbo mokka-e.

Stilsko izviren električni kompaktni križanec, ki zlasti v notranjosti z oglatimi linijami prikliče v spomin Oplove modele iz 80. let, je tako opremljen z enakim pogonskim sklopom kot električna peugeota 208 in 2008, DS 3 crossback e-tense in opel corsa-e. To pomeni elektromotor s 100 kilovati (136 KM) moči v kombinaciji z baterijo s kapaciteto 50 kilovatnih ur. Po meritvenem ciklu WLTP to zadostuje za do 335 kilometrov dosega. Realen doseg je, seveda, nekoliko manjši. Mi smo s polno baterijo prevozili v povprečju od 200 do 240 kilometrov, pri čemer je poraba zelo odvisna od načina vožnje. Največja je, pričakovano, pri avtocestnih hitrostih. Toda električna mokka je ustvarjena za mestne in primestne avanture, kjer se odlično odreže. Je namreč prijetno poskočna, tiha in udobna. Vzmetenje je razmeroma mehko, zato se v ovinkih rada nagne. Vozniku tako dinamična vožnja z njo ne bo ravno v veselje, kar pa ne pomeni, da bo moral z njo voziti počasi, saj je lepo vodljiva in daje dober občutek nadzora.

Električni pogonski sklop, ki smo ga spoznali pri drugih modelih skupine Stellantis, lahko brez težav zadosti dnevnim potrebam mestne in primestne uporabe. Zaradi širokega pokrova motorja in impozantne armaturne plošče spredaj daje občutek, da sedimo v večjem avtomobilu, medtem ko se zadaj s prostornostjo ne more ravno hvaliti. Malce šepa pri prostoru za stopala, a tudi za kolena ga lahko zmanjka, če se spredaj namesti voznik, ki v višino meri 185 centimetrov ali več. Prtljažnik v osnovni postavitvi ponuja 310 litrov prostora oziroma 40 litrov manj kot izvedbe z bencinskim ali dizelskim motorjem. Po ceniku je približno za 10 tisoč evrov dražja od različice z bencinskim motorjem, samodejnim menjalnikom in primerljivo opremo, pri čemer se ta razlika po odšteti subvenciji zmanjša na slabih šest tisočakov, kar je za marsikoga, ki lahko avtomobil polni doma, vredno razmisleka. Zlasti če gre za drugi avto v gospodinjstvu.