Opis in fotogalerija

Limuzinske različice cenovno ugodnejših kompaktnih avtomobilov so tradicionalno bolj priljubljene v državah vzhodne Evrope. In če smo povsem iskreni, se proizvajalci v preteklosti niso pretirano sekirali glede njihovega videza, ampak so na skladno oblikovane kombilimuzine največkrat le nataknili limuzinski zadek in s tem je bila stvar zaključena. A časi se spreminjajo, saj si tudi kupci v cenovno najbolj občutljivih segmentih na svojih dvoriščih želijo lepo oblikovano pločevino. Renault je njihove želje slišal in jih pretopil v limuzinski megane ter mu nadel modno ime grandcoupe.

S kupejem, seveda, nima nič, razen elegantno padajoče strešne linije, ki poskrbi, da je na cesti večkrat opažen. Tja do B-stebrička je vse enako kot pri kombilimuzinskem ali karavanskem modelu, potem pa se karoserija nekoliko razvleče. Medosna razdalja je enaka kot pri karavanu (dobre štiri centimetre večja kot pri petvratni izvedbi), precej daljši pa je tudi zadek. Grandcoupe v dolžino meri 463 centimetrov, kar je 27 centimetrov več kot običajni megane in celo nekaj milimetrov več kot karavan. Rezultat dolžinskega pribitka je 550-litrski prtljažnik in več prostora za kolena tistih, ki sedijo na zadnjih sedežih. Ti se med našim testiranjem niso pritoževali niti zaradi pomanjkanja prostora nad glavami, saj strešna linija ni tako nizka kot namiguje beseda coupe v imenu.

Grandcoupe se cenovno uvršča med kombilimuzino in karavana. Od prvega je za 500 evrov dražji, od drugega pa 500 evrov cenejši.

Ker testni avtomobil predstavlja vrh grandcoupejeve ponudbe, pri opremi nismo ničesar pogrešali. Od zares dobrih sedežev z ugodnim razmerjem med udobjem in bočnim oprijemom do velikega osrednjega zaslona, ki ga poznamo iz večjih in bolj prestižnih renaultov espacea ter talismana. S seznama doplačil so pripomočki, kot je prepoznava prometnih znakov, sistem samodejnega zaviranja v sili, opozorilnik nenamerne menjave voznega pasu, opozorilnik varnostne razdalje, multimedijski sistem R-link z navigacijo, head-up zaslon, sistem prostoročnega parkiranja in še veliko drugih. Glede na to, da smo testirali najdražji avtomobil v ponudbi, bi lahko vsaj katerega od teh dodatkov vključili v serijski del opreme. Ne glede na različico so tako izdelava kot materiali solidni, armaturna plošča pa oblikovno usklajena.

V kabini tega avtomobila se človek dobro počuti, tudi za volanom, ki zna ponuditi celo nekaj vozniških užitkov. Sicer je podvozje nastavljeno bolj na mehko, kar je posledica dejstva, da se bo večina teh avtomobilov vozila v deželah, kjer se ceste delijo le na tiste z majhnimi in tiste z velikimi luknjami. Nagibanja v ovinkih je nekoliko več kot pri ostalih meganih, zato pa zna odlično premagovati daljše potovalne razdalje. Zlasti če ga poganja zelo dober 1,6-litrski turbodizel s 96 kW (130 KM), ki smo ga v drugih modelih imeli priložnost že večkrat preizkusiti. Tudi tokrat je navdušil z ugodno krivuljo navora in bogato zalogo moči, s katero stotico doseže v desetih sekundah in pol, največja hitrost pa preseže 200 km/h.

Sicer smo omenili, da bo grandcoupe najbolj uspešen osvajalec kupcev v vzhodnih državah, a menimo, da se mu dober sprejem obeta tudi na zahodu. Konec koncev o večji priljubljenosti tovrstnih avtomobilov priča uspeh prestižnih kompaktnih limuzin (mercedes CLA in audi A3), ki jim megane s kupejevskim pridihom pridno sledi.