Opis in fotogalerija

Z novo generacijo grandland ni več povem klasičen družinski oblikovni križanec – vsaj kar se oblike tiče, saj se ponaša s sodobnimi, kar malce futurističnimi linijami ostrih robov in z značilno sprednjo masko, tako imenovanim Oplovim vizirjem. Obenem je prvi avtomobil te znamke, ki ima osvetljen napis na zadku in zadnje luči, ki se pnejo prek celotne širine avtomobila. No, v svojem bistvu je velik in prostoren avtomobil; tako na sprednjih sedežih, kjer si bo voznik ne glede na telesno višino zlahka našel idealen položaj za volanom, pa tudi na zadnjih je v vse smeri dovolj prostora za dva, zaradi precejšne širine vozila z nekaj medsebojne uvidevnosti tudi za tri ljudi. Vse skupaj zaokrožuje še radodarno odmerjen in lepo obdelan prtljažni prostor.

Pri bolj obremenjenem vozilu in višjih hitrostih se majhen, 1,2-litrski trivaljni motor precej napreza.

Notranjost oziroma armaturna plošča je sicer precej plastična, a kot celota natančno in lepo narejena ter dodatno okrašena z vložki iz tkanine. Osrednje mesto zavzema velik zaslon, 40,6 centimetra ima v premeru, ki gosti precej povprečen infotainment tako glede hitrosti delovanja kot tudi logike menijev. Prek njih dostopate do številnih funkcij, so pa pri Oplu, pohvalno, pod njim dodali klasična stikala za upravljanje osnovnih funkcij klimatske naprave, kar je med vožnjo veliko uporabnejše od tipkanja po zaslonu, tudi namenskem, kakršnega ima sestrski peugeot 3008. In ja, tudi večji volanski obroč lepše sede v roke.

Kakor koli, sedeži so udobni, sprednja dva sta izdatno nastavljiva (vključno s prilagodljivo dolžino sedalnega dela) in dajeta ustrezno oporo telesu tudi na daljših vožnjah. Tu se avtomobil tudi najbolje počuti in kljub nekoliko tršemu podvozju učinkovito blaži udarce s ceste, je pa res, da med ovinki ne deluje prav lahkotno oziroma mu kakšno priganjanje skozi zavoje ni ravno pisano na kožo. Niti ne toliko zaradi nagibanja, saj to ni pretirano, bolj zaradi precej sterilnega volana brez pravih povratnih informacij in občutka, kaj se dogaja pod sprednjimi kolesi (ne glede na izbran režim vožnje). Brez skrbi, lega na cesti je vseskozi zanesljiva, le kakšnih izrazitih vozniških užitkov ne ponudi, in če iščete kaj v tej smeri, potem morda grandland ni ravno prva izbira.

Med vožnjo kljub nekoliko čvrstejšemu podvozju ostaja predvsem na udobni strani.

Kot smo že omenili, je v bližnjem sorodstvu s peugeotom 3008, kar pomeni tehnično osnovo STLA medium in enake pogonske sklope. Mi smo preizkusili z blagim hibridom podprt 1,2-litrski bencinski trivaljnik s 107 kW (145 KM), ki v povezavi s 6-stopenjskim samodejnim menjalnikom z dvojno sklopko deluje mehko in tekoče, elektrika pa poleg manjše porabe goriva prispeva k radodarnejši krivulji navora ter s tem povezani prožnosti in odzivnosti v širšem območju vrtljajev. Za umirjeno vožnjo je moči pravzaprav dovolj, pri nekaj težji desni nogi ali pri vožnji z bolj obremenjenim vozilom v avtocestni klanec pa se motorček kar precej napreza v višje vrtljaje. Podobno je pri prehitevanju, kjer si menjalnik za prestavljanje za stopnjo ali dve nižje vzame kakšen trenutek več – ja, glede na velikost in namen avtomobila se prav nič ne bi branil agregata večje prostornine in z dodatnim valjem (ne, dizelskega motorja ni v ponudbi, lahko pa izbirate še med priključnim hibridom in električno izvedbo).

Tudi večna zmogljivost je s 1.100 kilogrami skromna (druga dva zmoreta več), oprema GS pa bogata tako na področju varnosti kot tudi udobja in v primeru testnega avtomobila še dodatno nadgrajena na obeh področjih (doplačilna paketa s 360-stopinjsko kamero in nekaj naprednejšimi in zmogljivejšimi asistenčnimi sistemi ter z električno pomičnimi prtljažnimi vrati, strešnim oknom in avdiosistemom Focal z desetimi zvočniki), kar pomeni dodatne tri tisočake (plus barva) na nekaj manj kot 36.000 evrov osnove.