Opis in fotogalerija

Alpine A110 S sem po naključju na test dobil neposredno po Teslinem modelu Y in za trenutek sem se počutil kot Marty McFly, a brez legendarnega deloreana. Moj časovni stroj sta bila na eni strani kalifornijski električar, ki kaže, kaj nas čaka v prihodnosti, in na drugi z nostalgičnim duhom prežet kompaktni kupe, ki predstavlja dobro staro zasvojenost z bencinskimi hlapi. Ta namreč s silhueto z nizkim zadkom in detajli, kot so štirje sprednji žarometi in izbokline na sprednjem pokrovu, zelo dobro interpretira podobo svojega slavnega predhodnika iz šestdesetih let prejšnjega stoletja. Ni kaj. Operacija nostalgija je Francozom dobro uspela.

V notranjosti so občutki malce bolj mešani. Ogledujem si, tipam … Vse je majhno in kompaktno, vključno z zaslonom namesto klasičnih merilnikov in tistim na dotik za multimedijsko napravo. Najbolj sodoben, skoraj futurističen element predstavljajo trije gumbi za upravljanje dvosklopčnega menjalnika na visokem sredinskem grebenu. Toda hitro opazim nekaj elementov iz starejših Renaultovih modelov, denimo upravljalno enoto klimatske naprave iz prejšnje generacije clia in capturja ter sistem za upravljanje audio naprave na volanskem drogu, ki sega še malce globlje v Renaultovo preteklost. Veliko je tudi trde plastike, vsekakor več kot pri porscheju caymanu, s katerim se lahko primerja tale francozinja.

Lega na cesti je odlična, testni avto pa se je z opcijskimi semi-slick pnevmatikami michelin pilot sport cup 2 asfalta držal kot nalepka.

Školjkasta športna sedeža znamke Sabelt sta le vzdolžno nastavljiva. Naslon je fiksen, za nastavljanje po višini pa bi potreboval orodje. A nič zato. Nastavim si volanski obroč in že imam idealen položaj. Sedim odlično. Še boljše volje postanem ob zagonu motorja, ki je sredinsko nameščen in je za mojim hrbtom. Gre za 1,8-litrski turbobencinar, ki ga poznamo že iz renaulta megana RS, a tu v izvedbi S razvije 221 kilovatov moči oziroma okroglih 300 konjev in 340 Nm navora. Ob pritisku na rdeč gumb takoj lepo zagrgra in obljublja zabavo. Z izjemno lahkoto se zavrti do rdečega polja. Menjalnik prestavlja hitro in natančno, a malce bolj prepričljivo navzdol kot navzgor. Enako se dogaja ob ročnem pretikanju z obvolanskima ročicama. Pritrjeni sta na volanski obroč in bi glede na športen značaj avtomobila lahko bili malce večji, saj se tako zdi, da sta postavljeni malce previsoko.

Vse skupaj postane še bolj zanimivo v načinu sport, ki ga vklopimo z gumbom na volanskem obroču. Takrat štirivaljnik zaradi aktivnega izpuha postane še malce bolj glasen in odzivnejši ter ob umiku noge s plina fino zabrbota. Pravzaprav prav navihano poka. Menjalnik dlje časa vztraja v prestavi in skrbi, da stroj ostaja v višjem območju vrtenja. Na voljo je še način track (steza), pri katerem se med drugim izklopi sistem za nadzor stabilnosti. Oba načina vključujeta posebno grafiko merilnikov.

4,2 sekunde potrebuje do stotice in doseže 260 kilometrov na uro končne hitrosti.

Toda svoje bistvo ta avtomobil pokaže med ovinki na cesti. Tam zablesti odličen aluminijast okvir, ki je izjemno čvrst in s sredinsko nameščenim motorjem, kratko medosno razdaljo ter majhno maso omogoča zelo čisto vožnjo brez nagnjenosti k podkrmarjenju ali prekrmarjenju. Njegov kruh so hitre menjave smeri. Volan je izjemno natančen, zato gre nos točno tja, kamor mu ukažemo. Poleg tega zelo natančno poroča o dogajanju pod kolesi, kot se za takšen uživaški stroj spodobi. Podvozje je pričakovano trdo (blažilniki so za 50 odstotkov trši kot pri običajnih izvedbah), a ne tako trdo, da bi spravljalo v obup ob vsakodnevni uporabi.

Tristoglava konjenica ob manj kot 1.200 kilogramih mase popolnoma zadostuje, pri čemer okvir daje vedeti, da bi bil kos tudi precej večji moči. Poraba na testu se je gibala okoli 10 litrov na 100 kilometrov. Z lažjo desno nogo, torej v bolj običajni vsakodnevni uporabi, bi bila bolj ugodna, toda ob izkoriščanju iskrivosti male francozinje je »desetka« kar realna in sprejemljiva. To je klasični kupe z izrazito športnim značajem. Še najbolj se mu približa Porschejev cayman, ki pa je nekoliko težji in za doseganje podobnih zmogljivosti potrebuje več moči. Novodobni alpine je avtomobil, pri katerem so pomembni le človek, stroj in cesta ter užitki, ki jih lahko ta kombinacija, brez odvečnih in nepotrebnih elementov, ponudi.