Steve McQueen v filmu The Great Escape

Jacky Ickx v mlajših letih

Današnji Jacky Ickx

Igralec Siegfried Rauch na nemški premieri filma Le Mans

Letos mineva že 45 let od prve premiere celovečernega filma Le Mans, 'dokumentarno-igranega' filma o avtomobilskem športu, ki zaradi pomanjkanja filmskih dialogov ob premieri (1971) ni požel ravno največ simpatij publike. Kljub temu je ta film po mnenju številnih ljubiteljev avtomobilov še vedno eden izmed redkih, če ne celo najboljši film, ki mu je v celoti uspelo zajeti resnično dogajanje in atmosfero na eni izmed najbolj prestižnih avtomobilskih dirk na tem svetu.

Hunudières, Mulsanne in Arnage. Že legendarna imena nekaterih cestnih odsekov na stezi (Circuit de la Sarthe) dirkališča Le Mans, kjer so se prvi dirkači spopadli že leta 1923. Do začetka tridesetih let prejšnjega stoletja so na njej kraljevali predvsem 'Bentley-Boys' (Tim Birkin, Frank Clement ali pa John Duff), ki so z legendarnimi modeli znamke Bentley takrat obvladovali sceno. Posebno mesto med njimi si zasluži Woolf Barnato, ker je bil ravno on tisti, ki je vodilne pri tedaj še neodvisni znamki Bentley (kasneje jo je 'pogoltnila' znamka Rolls-Royce) prepričal, da 3,5- in 4,0-litrski model 'Speed Six' nujno potrebujeta malo pomoči pri doseganju zmag. Pri tem je imel v mislih vgradnjo mehanskega kompresorja, ki je kasneje postal celo nekakšen zaščitni znak 'Blower' različic prej omenjenih modelov znamke Bentley. S tem je sprožil revolucijo na področju avtomobilskega športa, katere efekti so vidni še danes v obliki tehnološko naprednih prototipov, ki se podijo po stezah dirkališča v Le Mansu.

Podobno je bilo tudi leta 1970, ko se je legendarni „King of Cool“ (Steve McQueen), eden izmed najbolje plačanih tedanjih Hollywoodskih igralcev odločil za snemanje filma Le Mans, kjer med statisti najdemo tudi nekaj zelo zvenečih imen iz tedanje dirkaške srenje. Ker je bil McQueen istočasno tudi eden izmed najbolj uspešnih amaterskih voznikov na tedanjih dirkalnih stezah, vas njegova odločitev o snemanju takšnega filma sploh ne bi smela presenetiti. Razloge za takšen vedenjski vzorec slavnega igralca so skriti v njegovem otroštvu in mladosti, ker izvira iz skromne družine, večino mladosti pa naj bi preživel predvsem na ulici, kjer se je že kmalu zaljubil v motocikle. Z njimi je tudi uspešno dirkal. Njegova strast in obvladovanje dvokoles z motorjem sta dobro vidni v filmu 'The Great Escape', poleg tega je imel v domači garaži poleg avtomobilov tudi obsežno zbirko motociklov.

Prvi dokaz njegovega dirkaškega talenta je dokazal že pred snemanjem filma Le Mans, in to na 12-urni vztrajnostni dirki, ki je potekala na dirkališču Sebring. Takrat je McQueen kot talentiran amater porazil vse sodelujoče profesionalne dirkače, med njimi tudi drugouvrščenega Andrettija. Mario je za njim zaostal 23 sekund. Po merilih dirkaškega športa to ni ravno velika prednost, gre pa za lep dokaz vozniškega talenta glede premikanja avtomobilov na sami meji zdrsa, ki ga je imel v krvi povsem preprost in do ljudi odprt zvezdnik McQueen. Zato Jacky Ickx ob snemanju filma Le Mans ni bil presenečen nad McQueenovo sposobnostjo krotenja legendarnega porscheja 917, ki je takrat predstavljal izredno hiter in inovativen avtomobil, istočasno je bil to tudi avtomobil, ki je od voznika zahteval veliko znanja in tudi telesnih naporov, če ga je želel obdržati na cesti. Najmočnejše različice tega modela so lahko ob pomoči turbo tehnologije mobilizirale približno 1000 'konj', posledično so porscheji in podobni ferrariji lahko v Le Mansu, kjer takrat na najdaljši ravnini ni bilo nobene šikane, drveli s hitrostmi v območju 400 km/h.

In to brez današnjih 'Playstation pomagal' (razni elektronski sistemi …), ki lahko tudi 'opicam' omogočijo varno vožnjo avtomobilov s sredinskim motorjem ter zadnjim pogonom. Kako se je v resnici obnašal porsche 917 je v nedavnem intervjuju za enega izmed nemških medijev povedal Jacky Ickx, ki je bil v obdobju snemanja filma eden izmed testnih voznikov znamke Mercedes-Benz. Ko so Nemci konec šestdesetih let prejšnjega stoletja testirali nek njihov dirkalnik na območju dirkališča Nürburgring (Nordschleife) so bili na drugem delu tega dirkališča (Südschleife) prisotni Porschejevi ljudje, med njimi se je nahajal tudi Ferdinand Piëch, ker so testirali model 917. Ob tej priložnosti so belgijskemu dirkaču ponudili možnost, da testira legendarni porsche 917, ki ga je na testih upravljal dirkač Kurt Ahrens, eden izmed fizično najmočnejših tedanjih nemških dirkačev. Ob izrednem spoštovanju do pošastne zaloge moči, ki jo je lahko sprostil porsche 917, ter upoštevanju in občudovanju Ahrensovih sposobnosti po uspešnem obvladovanju te 'mitične pošasti' je Jacky Ickx takrat odpeljal 12 krogov. Pozneje je ugotovil, da je bil Kurt Ahrens ob tem samo rahlo poten, medtem ko se je Belgijec 'okopal' v svojem potu. Duel med znamkama Ferrari (model 512 S) in Porsche (model 917) je postavljen v ospredje filma 'Le Mans', kjer so 60 odstotkov dolžine filma namenili prikazovanju resničnih dokumentarnih prizorov iz dirke v letu 1970. Vrednost teh posnetkov in tega filma je še večja ob tem, ko izvemo, da to ni kakšen današnji film o avtomobilih, kjer človek po zaslugi uporabljenih računalniških programov sploh ne ve več kaj je realnost in kaj fikcija, temveč pravi film s statisti in kaskaderji iz krvi in mesa.

McQueen se je svoje vloge lotil podobno kot v drugih filmih, na profesionalni ravni, ker je bil perfekcionist. V določenih prizorih so ga na stezi zamenjali kaskaderji, ker so se producenti filma bali, da bi ob snemanju prišlo do kakšne nesreče, ki bi jim odvzela 'dvonožni vir prihodkov'. Snemanje filma Le Mans je trajalo več tednov, ker McQueen ni bil navdušen nad določenimi posnetimi prizori, zato so nekatere prizore snemali ponovno, tudi po cel dan, na istem odseku dirkališča. Včasih so igralci in statisti čakali na dež, ker umetna ovlažitev steze ni delovala dovolj dobro, McQueen pa prizorov z dirkanjem v dežju ni hotel izbrisati iz scenarija. Jacky Ickx je ob tem tudi dobro spoznal McQueena, za katerega je ugotovil, da ni prav nič 'zvezdniško napihnjen', ker se je McQueen znal pogovarjati z vsemi ljudmi v enaki 'višini oči'. Združilo ju je tudi spoznanje, da vozita enaka avtomobila, ker sta bila v tistih časih oba lastnika serijskih porschejev 911. McQueen je uporabljal 911 S, ki ga lahko občudujete tudi v filmu, Jacky Ickx se je odločil za 911 targa, ki je imel za tiste čase vgrajen nenavaden tehnični pripomoček (brisalec zadnjega stekla). McQueen je ob tem baje razmišljal, kako bi to rešitev prenesel tudi na njegovega porscheja 911.

Če ste pravi 'petrolhead' je ogled tega kultnega filma za vas obvezen, ker je McQueenu uspelo ustvariti enega izmed najbolj realističnih prikazov avtomobilskega športa v celotni zgodovini tega športa. Pred njim je to uspelo še enemu režiserju. John Frankenheimer je leta 1966 posnel film Grand Prix, revolucionaren in večkrat nagrajen film s takšnimi zornimi koti kamer in posnetki dirk, ki jih pred tem ni ustvaril nihče …