Proti koncu letošnjega marca bo avkcijska hiša RM Sotheby’s v Kaliforniji izvedla novo dražbo starodobnih in eksotičnih vozil. Med tokratnimi primerki avtomobilov, ki bi radi zamenjali lastnike, se bo pojavila tudi italijansko-ameriška GT rariteta v obliki izredno redkega 3-vratnega kombikupeja.
Za nastanek tega impozantnega športnega 'karavana' iz družine pravih 'Shooting Brake' avtomobilov sta zaslužna predvsem Joseph 'Joe' Vos (uradni ameriški zastopnik znamke Intermeccanica) in njegov prijatelj Charles Scwendler, ker sta Američana v drugi polovici šestdesetih let prejšnjega stoletja pričela razmišljati o nastanku bolj praktičnega predstavnika pravih GT avtomobilov. Posledično sta ob tem pomislila na uporabo 'Shooting Brake' (3-vratni avtomobil s karavanskim zadkom na tehnološki osnovi 2 vratnega kupeja, odnosno 3-vratnega kombikupeja ali 2-vratnega športnega avtomobila brez trdne kabinske strešne konstrukcije) filozofije, ker je to še vedno najlepša možna kombinacija športnosti, karavanske praktičnosti, kupe elegance in prestiža.
Ker so bili to časi, ko so proizvajalci in novinarji še upoštevali in spoštovali pravila GT igre (pravi GT ima samo en par bočnih vrat …) in tudi pravila 'Shooting Brake' filozofije (današnji 5-vratni 'low-roof' karavani si posledično tudi pod razno ne zaslužijo prestižne oznake 'Shooting Brake'), smo leta 1969 na tedanjem avtomobilskem salonu v New Yorku dobili prototipno italijansko-ameriško 'mureno', ki razen enake modelne oznake nima prav nič skupnega s kasnejšim serijskim 3-sedežnim kupe izdelkom francoske znamke Talbot-Matra (model murena / 1980-1983). Za oblikovanje in izdelavo prestižnega italijansko-ameriškega prototipnega predstavnika kategorije 'Shooting Brake' so seveda poskrbeli pri italijanski znamki Intermeccanica, kjer so pred tem (leta 1965) ustvarili tudi elegantno 'Shooting Brake' različico prvotnega mustanga.
Čeprav naj bi ta impozantni 4-sedežni avtomobil (dolžina: 5207 mm, širina: 1930 mm, višina: 1270 mm, medosna razdalja: 2997 mm, masa avtomobila: 1710 kg) ob nastopu v New Yorku pritegnil približno 35 kupcev, ki so bili pripravljeni zanj odšteli zelo veliko denarja (približno 14.950 ameriških dolarjev, za podobno vsoto denarja ste takrat v ZDA lahko kupili 2 nova porscheja 911 ali pa skoraj 3 nove jaguarje e-type …) je na koncu v enem letu proizvodnje (1969-1970) nastalo samo 11 takšnih 3-vratnih 'serijskih' kombikupejev. Za odšteti denar je kupec prejel razkošno odmerjeno in zelo udobno (vgrajena klimatska in Hi-Fi naprava in osnovni električni paket …) notranjost potniške kabine ob povezavi s podobno razkošno odmerjenim (7,0-litrski 16-ventilski V8 motor znamke Ford) bencinskim pogonskim sklopom, ki je pri prav nič športnih 4600 vrtljajih v minuti lahko mobiliziral 268 kW (360 bhp/364 KM) pogonske moči ter spoštljivih 650 Nm motornega navora pri udobnih 2800 vrtljajih v minuti.
Vgrajeni aristokratsko odmerjeni pogonski sklop so Italijani spojili s 3-stopenjskim samodejnim menjalnikom znamke Ford, za solidno ustavljanje vozila, ki počiva na 15-palčnih kolesih (dimenzije pnevmatik: 205 VR15), so poskrbeli štirje zavorni diski znamke Girling. Za tedanje čase je bila murena izredno zmogljiva (končna hitrost znaša približno 250 km/h, ker so nekateri izmed izdelanih enajstih primerkov opremljeni s prikazovalniki hitrosti do 180 milj na uro …), to je potrdil tudi tedanji test revije Car & Driver z izmerjenimi časi pospeševanj (0-96 km/h: 7,5 sekunde, 0-400 metrov: 15,5 sekunde). Avtomobil, ki bo v kratkem na prodaj v Kaliforniji, bo kupcem na voljo brez pridržane cene …
