Avto.info

Škoda F3 (tip 992)

Najbolj športna škoda?

Škoda F3 (tip 992): Najbolj športna škoda?

Škoda F3 (tip 992)

Avtor: Foto: Škoda
Škoda F3 (tip 992): Najbolj športna škoda? Škoda F3 (tip 992): Najbolj športna škoda? Škoda F3 (tip 992): Najbolj športna škoda? Škoda F3 (tip 992): Najbolj športna škoda? Škoda F3 (tip 992): Najbolj športna škoda? Škoda F3 (tip 992): Najbolj športna škoda? Škoda F3 (tip 992): Najbolj športna škoda? Škoda F3 (tip 992): Najbolj športna škoda?

Med avtomobili, ki imajo pomembno mesto v približno 120-letnem Škodinem udejstvovanju v avtomobilskem športu, je tudi legendarna tekmovalna škoda s preprosto oznako F3, ki so jo Čehoslovaki razvili že davnega leta 1964.

Kaj uteleša športnost pri avtomobilu? Če poslušate današnji marketing in neresne novinarje, potem so za športnost avtomobila pomembni samo razpoložljivi 'konji'. Po tej slaboumni logiki je lahko 'športen' tudi vsak tovornjak z velikodušno odmerjeno zalogo KM, odnosno vsaka današnja zavaljena 'SUV krava'. V resnici pa športnost nekega avtomobila nima nobene zveze z razpoložljivo pogonsko močjo, ker o tem, ali je avtomobil dejansko športen odločajo tudi drugi pomembni dejavniki (oblika karoserije, število bočnih vrat in sedežev, neto masa avtomobila, količina vgrajene komfortne opreme in sposobnost pogonskega sklopa do realizacije visokih motornih obratov …).

Po tem kopitu je nastala tudi športno brezkompromisna škoda F3, ki je nastala kot Škodin odgovor na spremembe uradnih FIA predpisov v tedanji formuli 3, ki so stopili v veljavo 1. januarja leta 1964. Začetki formule 3 segajo v pozna štirideseta leta prejšnjega stoletja, kjer so prvih 10 let (približno) tekmovali samo z dirkalniki, ki so imeli vgrajene motociklistične pogonske sklope z največ 500 kubičnimi centimetri delovne prostornine. Kasneje (proti koncu petdesetih let prejšnjega stoletja) smo po zaslugi dogajanja v tedanji Italiji dobili moderno formulo 3 s 4-valjnimi pogonskimi sklopi, katerih delovna prostornina ni smela presegati 1000 kubičnih centimetrov. Tedanji 'Monoposto' projekt s tovarniško interno oznako tip 992, ki so ga Čehoslovaki realizirali v treh primerkih, se je prvič pojavil v februarju leta 1964.

Oznaka 992 nas ob tem opominja na sorodstvene vezi s serijsko škodo 1000/1100 MB, ker je ta serijski model prispeval pogonski sklop za škodo F3, ki so ga Čehoslovaki pred vgradnjo seveda občutno modificirali. Osnovo za dirkalnik F3 je predstavljal nosilni okvir iz jeklenih cevi z nanj poveznjeno karoserijo, ki je bila pri prvem primerki izdelana iz aluminija, kasneje so za izdelavo karoserijskih delov raje uporabili poliester. Škodin bencinski atmosferski OHV 4-valjnik, ki so ga izdelovali vse do konca leta 2003 (uporabljali so ga predstavniki prve generacije modela fabia …), so Čehoslovaki vgradili pred zadnjo pogonsko osjo in med sklopko ter menjalnikom vgradili vmesni prenos, ker so na ta način lahko spreminjali težišče avtomobila (41,5 % mase je nosila prednja os, 58,5 % mase je počivalo na zadnji osi) in uporabljali različna prestavna razmerja.

Vgrajeni 1,0-litrski bencinski štirivaljnik je na začetku njegove tekmovalne kariere lahko mobiliziral samo 53 kW (72 KM) pogonske moči pri 7250 vrtljajih v minuti, kasneje (leta 1966) so na motorju izvedli nekaj dodatnih modifikacij, ki so na koncu prinesle 66 kW (90 KM) pogonske moči pri 8000 vrtljajih v minuti. Ker v tem primeru ne govorimo o kakšni zavaljeni novodobni 'SUV kravi' (po očitnem mnenju marketinga so ljudje, ki imajo 150 kilogramsko maso, najbrž tudi pravi 'športniki' …), temveč o pravem športniku z nizko maso (420 kg) je razpoložljivih 90 'konj' na koncu lahko divjalo po stezah z največ 200 km/h. S takšno škodo so se Čehoslovaki lahko brez večjih težav spopadali s tedanjo zahodnoevropsko konkurenco v obliki dirkalnikov znamk Brabham, Lotus in Tecno, vendar samo do konca leta 1971, ker je FIA takrat ponovna spremenila predpise. Po novem so bili dirkalniki formule 3 lahko opremljeni z občutno večjimi (največ 1,6 litra) pogonskimi sklopi.

S tem dejanjem se je zaključila tekmovalna kariera škode F3. Primerek na fotografijah (vozil ga je Václav Bobek starejši …) je takrat pristal v Škodinem tovarniškem muzeju, kjer ga hranijo še danes. Podobna usoda je doletela tudi dirkalnik, ki ga je upravljal Miroslav Fousek. Ta avtomobil so podarili tehničnemu muzeju v Pragi. Tretji dirkalnik, ki ga je vozil Václav Král, je doživel popolnoma drugačno usodo, ker so ga na sredini sedemdesetih let prejšnjega stoletja predelali v dvosedežni tekmovalni prototip z vgrajenim pogonskim sklopom škode 130 RS. Z njim so Čehoslovaki dirkali do konca leta 1980.

Send to Kindle
| Share

Oddaj komentar

Iskalnik rabljenih vozil

Išči

E-novice s področja avtomobilizma - prijava / odjava
Zvezdne steze Denis Avdič
Video trening varne vožnje
Video test Renault scenic dCi 110 EDC bose
Video test audi A8 3,0 TDI quattro
Domača predstavitev kia picanto
Domača predstavitev citroën DS4
Video test fiat punto evo
Reportaža - Vzhajajoča dežela avtomobilov