Rok Istenič v tem letu vstopa v drugo desetletje ambasadorja znamk Renault in Dacia v Sloveniji, saj vodi odnose z javnostmi za ti dve avtomobilski znamki v Sloveniji. Pravi, da žal nima nobenih sorodstvenih vezi s slavnimi peninami, vseeno pa – sledeč okusu penin – tudi sam išče skozi življenje predvsem sladkosti in iskrice veselja.  Že kot otrok je sanjal o avtomobilih, zato se tudi kakršnemu koli pogovoru o jeklenih lepotcih z veseljem pridruži.

Misliš, da si dober voznik?
Predvsem sem defenziven voznik, zaradi dveh razlogov – varnosti in ekologije. Avtomobil je čudovit stroj, rad vozim, vseeno pa sem vsakič, ko zapeljem na domače dvorišče, hvaležen, da na poti nisem nikogar ogrozil. Upam, da bo tako ostalo tudi v prihodnje. Obenem pa ima defenzivna vožnja čudovit vpliv na podatek o povprečni porabi. Vemo, da Zemlja izgublja potrpljenje nad človeštvom in da moramo nekaj spremeniti, če želimo preživeti na najlepšem planetu v vesolju. Del potrebnih sprememb je tudi v prometu. Ampak ni res, da lahko kaj spremeni samo tisti, ki si lahko privošči električni avto. Prav vsak med nami, pa če ima še tako star avto, ima v sebi, ne v vozilu, vgrajen eko gumb – nogo na pedalki in sposobnost predvidevanja prometa v glavi. Z umirjeno vožnjo lahko vsakdo zmanjša porabo in hrup svojega vozila za okoli 20 % in s tem že danes naredi nekaj za okolje. S tem hkrati zmanjšujemo še mesečni strošek za gorivo, obrabni deli na vozilu bodo kasneje zahtevali menjavo, avto nam bo dobro služil dlje, in vsi bomo srečni. Ekologija se splača, zaradi okolja in zaradi naše denarnice!

Kakšno in kako pomembno vlogo ima avtomobil v tvojem življenju?
Avto mi prinaša svobodo. Če bi živel v Londonu ali Parizu, bi mi bil avto samo v napoto in ga ne bi imel. V prelepi Sloveniji, najlepši deželi na svetu, pa zaradi razpršene poseljenosti nikoli ne bo šlo brez individualne mobilnosti. Brez avta mora študent ob 19:00 že od svoje ljubezni, ker lovi zadnji avtobus. Brez avta odpadejo vsa družinska srečanja. Brez avta bi mi se mi dnevna pot v službo in nazaj podaljšala za dobro uro. In brez avta ne bi zmogel v polnosti izkoriščati prostih dni v naši izjemni naravi. Po njej seveda hodim in kolesarim, ampak do tja je treba nekako priti … Moj stil življenja bi moral biti zelo drugačen, če avta ne bi imel.  

Kateri avtomobil bi v tem trenutku najraje vozil?
Dokler so bili vsi trije otroki še manjši, je bil edini sprejemljiv avto zame enoprostorec. Le tam so vsi trije otroki dobili svoj enakovreden sedež, poleg petih ljudi pa je bilo v avtu vedno dovolj prostora še za vse, kar smo potrebovali na naših izletih ali kampiranju. Takrat je bil moj zvesti spremljevalec Renault Grand Scenic. Nikoli ne bom pozabil biserno belega, s črno dvižno stekleno streho, 130 »konjskim« motorjem in ozvočenjem Bose. Danes, ko se otroci osamosvajajo, in smo le redkokdaj v avtu več kot štirje, padam na karavane. Poraba je nižja, prostora in udobja pa dovolj. Vozim Renault Megane Grandtour, sanjam le o tem, da bi imel močnejši motor in avtomatski menjalnik. Ne zaradi divjanja, ampak udobnejšega križarjenja.

Tvoja prva vozniška izkušnja?
Doma mi nikoli niso dovolili, da bi vozil avto pred vozniškim izpitom, čeprav so na poljih in parkiriščih to počeli vsi. Na prvi vožnji v avtošoli mi leta 1993 inštruktor zato ni verjel, da sem prvič za volanom. »Meni lahko poveš, saj nisem policaj«, me je tolažil. Na koncu se je le moral sprijazniti, da sem res še devičnik in me je razočaran odpeljal na parkirišče , kjer sem »odšvical« svoje prve zavoje. Sem pa ponosen, da sem najbrž naredil dober prvi vtis, saj sva že prvo uro vožnje zaključila na pravi cesti, in to brez nesreče!

Katerega avtomobila oz. izkušnje z njim ne boš nikoli pozabil?
To, da mi doma nikoli niso dovolili voziti avta pred izpitom, se ja na moje veliko razočaranje preneslo tudi na čas po izpitu. Očim se je preveč bal za svoj precej novi Renault 5, da bi ga zaupal v moje roke. Povsem drugačen pa je bil na moje veliko presenečenje moj stari oče. V garaži je imel belo Lado 1500 SL. Stara je bila dobrih 20 let, imela okoli 70.000 kilometrov, izgledala pa je kot nova! Rastel sem ob tem avtu, zdelo se mi je, da imamo pravo luksuzno limuzino. Ves čas je bila v garaži, ata je hodil v službo raje peš, še posebej v slabem vremenu, da ne bi avtu vreme kaj škodilo. Od takega človeka res ne pričakuješ, da bo avto, ki ga tako čuva, zaupal v začetniške vozniške roke. Pa je ključe takoj dal meni in rekel – vozi se z njo! Nikoli ne bom pozabil, kako je ponosen stal na dvorišču in gledal, ko sem prvič vzvratno zapeljal z dvorišča na svojo prvo kratko vožnjo. Na teh prvih petih metrih dvorišča sem z desnim bokom oplazil nizko ograjo in na sovoznikovih vratih pustil krepko vidno nekaj deset centimetrov dolgo vdolbino. Ata, lastnik do takrat brezhibnega avta,  pa je odmahnil z roko in nakazal, naj se odpeljem. Izjemen človek! No, ob tej Ladi se vedno spomnim tudi prve vožnje skozi karavanški predor. Takrat je bil to še čisto nov, dobri dve leti star predor, in njegova dolžina se mi je kot vozniku začetniku zdela nepremagljiva. Kako naj prevozim 8 kilometrov ozke ceste pod zemljo?! Noč pred potjo sem slabo spal in tudi pred vstopom v predor sem globoko zajel sapo. Kmalu sem sredi grozeče betonske cevi spoznal največji izziv naše Lade: avto ni šel naravnost! Volan sem moral ves čas vrteti levo-desno, da sem avto obdržal na sredini svojega pasu... Iz predora sem prišel tako prepoten, kot da bi »švercal« tono kave …

Kaj ti je pri avtomobilu najpomembnejše oz. čemu daješ ob nakupu avtomobila prednost?
Kakšen avto stoji na dvorišču, mi je manj pomembno kot to, da je dovolj velik za vso opremo za kampiranje, gorništvo in kolesarjenje. Zelo pomembni so mi tudi skupni stroški lastništva – nakup, zavarovanje, poraba, servisi … In vedno močnejša je želja, da bi bil menjalnik avtomatski.

Tvoj najlepši »road trip«?
Danes vsak, na katerem je ob meni žena in/ali kdo od mojih otrok. Iz mladostniških let pa avstrijski prelaz Grossglockner, kamor sem uspešno prikolesaril, navzdol pa na svojem gorskem kolesu prehitel tudi poršeja! Jah, mladost je norost …

Tvoja največja nevšečnost, doživeta z avtomobilom?
Ah, to je pa moj ugrez v Žovneško jezero pri Braslovčah. Pred leti so nas prijatelji peljali na sprehod okoli tega jezera. Parkirali smo nekje na samem ob jezeru. Ker sem hotel biti nemoteč za morebitni drugi avto, ki bi lahko pripeljal mimo, sem avto parkiral kolikor je šlo naprej proti vodi. Ko smo se vračali, sem že od daleč opazil, da je avto sumljivo nagnjen. Butelj sem parkiral tako blizu vode, da je bila tam zemlja že toliko razmočena, da se je avto s sprednjima kolesoma pogreznil v tla.  Po polurnem reševanju, katerega rezultat je bil samo ta, da sem bil od glave do peta blaten, smo poklicali na pomoč prijateljevega znanca s terenskim vozilom…

Rad sam voziš lastni avtomobil ali raje prepustiš volan komu drugemu?
Vedno najraje vozim sam. Rad vozim. Na poti v službo, ko sem sam, uživam ob poslušanju izvrstnih slovenskih podcastov, v družbi pa seveda pot najhitreje mine ob klepetu, saj sogovornik nima kam uiti.

Tvoj sanjski avtomobil?
Torej, če zadenem na loteriji … Drugi avto pri hiši bi bil zagotovo Renault ZOE. Vožnja električnega avta je vrhunska, doseg pa za drugi avto še prevelik. Prvi prvem, glavnem družinskem  avtu pa sanjarim o dveh. Na srečo nimam denarja, pa se mi med njima ni potrebno odločiti, haha. Oba sta močno povezana z mojim življenjskim stilom biti čim več športno aktiven v naravi. Torej morata imeti dovolj prostora za gorska kolesa, opremo za kampiranje in pohodništvo. Prvi je karavan z nekaj višjo oddaljenostjo od tal in štirikolesnim pogonom. Grob avto brez lepotnih okraskov, tak, da ga upaš zapeljati na slabo cesto. Drugi pa je kombi. Med tednom dovolj majhen, da bi se z njim družina brez težav  vozila tudi po nakupih, v šolo, na treninge in skozi mesto. Konec tedna in med počitnicami pa obenem dovolj velik, da bi lahko iz njega vrgel ven drugo vrsto sedežev ter tja namestil preprost sistem, kjer bi bila zgoraj postelja, pod njo pa prostor za kuhinjo, oblačila in prej našteto športno opremo. Kombi torej, ki bi bil čez vikend lahko nekakšen neopazen avtodom. V obeh primerih – karavan in kombi – pa sanjam o motorju z veliko navora in avtomatskem menjalniku. Ga ni čez udobje!