Ferdinand Porsche
V Porschejevem muzeju v Stuttgartu (Zuffenhausen) bo ta petek potekala svečanost ob vnovični predstavitvi prvega, s strani svetovno znanega in cenjenega nemškega konstruktorja (Ferdinand Porsche) skonstruiranega avtomobila („Egger-Lohner-Elektromobil Modell C.2 Phaeton"), ki so ga Nemci našli pred časom, čeprav je med strokovnjaki dolgo obstajalo mnenje, da gre za izgubljen štirikolesni zaklad…
Pisalo se je leto 1898. Američan James Ward Packard, ki je kasneje postal svetovno znan po svojih aristokratskih štirikolesnikih, je bil v tem letu eden izmed prvih nesrečnih kupcev avtomobilov znamke Winton, ki so na podlagi nezanesljivosti dvignili roke nad nesrečno avtomobilsko znamko. Nemec Rudolf Diesel je patentiral nov motor z notranjim izgorevanjem, ki pri svojem delu zaradi velike kompresije v valjih ob vžigu goriva ne potrebuje vžigalnih svečk. Louise Renault je ob pomoči izdelkov znamke De Dion, ki je prispevala pogonski motor in obe osi, izdelal prvi avtomobil znamke Renault. Pri francoski znamki Panhard-Levassor so takrat prvič uporabili volanski obroč za krmiljenje njihovih štirikolesnikov. Pri francoski znamki De Dion Bouton, ki je pred tem izdelovala samo pogonske sklope in ostale sestavne dele, so izdelali prvi avtomobil (tip voiturette). Britanska znamka Coventry-Daimler je v tem letu izdelala prvi model z vgrajenim bencinskim štirivaljnim motorjem. Podobno se je v tem letu godilo tudi britanski znamki Napier, kjer so izdelali prvi pogonski motor…
V Ljubljani smo tega leta dobili prvo elektrarno, ki jo poznamo še danes (Stara mestna elektrarna – Elektro Ljubljana), medtem ko je Josef Manner na Dunaju takrat izumil originalno Manner napolitanko. Vendar to ni edini zanimiv dogodek, ki je leta 1898 pritegnil prebivalce naše tedanje skupne prestolnice. 26. junija 1898 se je na dunajskih ulicah pojavil legendarni „Egger-Lohner-Elektromobil Modell C.2 Phaeton", prvi Porschejev konstruktorski izdelek, ki sodi med prve registrirane avtomobile, ki so se takrat pojavili na območju tedanjega avstro-ogrskega cesarstva. Ta striktno električno gnani izdelek, pri katerem je bila večina vgrajenih sestavnih delov označenih z veliko črko ter dodatno številko (P1, oznaka za prvi porsche), je lahko mobiliziral 3 KM, občasno pa tudi kratkotrajnih 5 KM, ki so mu zagotovile takrat spoštljivo največjo hitrost 35 km/h. Ker ima električni pogonski sklop tega avtomobila razmeroma majhno maso (130 kg) je 'Ur-Porsche' z enim samim polnjenjem akumulatorjev lahko že takrat prevozil 80-kilometrsko razdaljo.
Kot posebnost tega avtomobila so omenili tudi zasnovo menjave karoserij, ki bi uporabniku omogočila prilagoditve na zimske ali poletne razmere, ko voznik in potniki niso potrebovali strehe. Prvi dokaz nadarjenosti legendarnega avstrijskega konstruktorja smo dobili že 28. septembra leta 1899, na tedanji 40-kilometrski dirki za električno gnane avtomobile, ki se je odvijala na območju nemškega Berlina. Ferdinand Porsche in njegov P1 sta prispela na cilj 18 minut pred vsemi zasledovalci, od katerih polovica dirke sploh ni končala, predvsem zaradi slabe zanesljivosti njihovih avtomobilov. Novi prestižni razstavni objekt (Egger-Lohner C.2 phaeton), ki je ohranjen v originalnem stanju, bo v Porschejevem muzeju dobil posebno mesto, ker bo nakazoval na povezavo z električno gnanimi junaki moderne dobe, kot je porsche 918 Spyder. 1. In 2. februarja 2014 bo ogled Porschejevega muzeja v Stuttgartu brezplačen…
