Kot tipičen predstavnik generacije X (1961-1981) sem se do osnovne in srednje šole skoraj vedno 'privlekel' z lastnimi močmi, brez kakršne koli pomoči mojih staršev, ki tudi pod razno niso razmišljali o tem, da bi postali 'taksisti' lastnega naraščaja. V tistih časih je bila to splošno sprejeta praksa. Danes smo priča povsem drugačnemu fenomenu, ker se številni starši redno pojavljajo v vlogah taksistov.
Verjetno mislijo, da bodo s tem poskrbeli za večjo varnost njihovih otrok v prometu, vendar najnovejša nemška statistika govori ravno o nasprotnem, ker je v Nemčiji v zadnjih dvajsetih letih število smrtno ponesrečenih otrok med vožnjo v avtomobilih večje kot število mrtvih otrok, ki so v enakem obdobju pešačili do izobraževalnih in drugih ustanov. Večina takšnih nesreč s smrtnim izidom se še vedno dogaja predvsem v jutranjih urah (med sedmo in osmo uro), ko se otroci skupaj s 'taksi starši' odpravljajo v šolo, o tem kje in na kakšen način je več mrtvih in težko ranjenih otrok do starosti 15 let pa priča uradna nemška statistika, ki so jo v drugem največjem avtomobilskem klubu (Auto Club Europa) objavili v teh dneh.
Izsledki te nemške raziskave so presenetljivi, ker je bilo na nemških cestah v lanskem letu več mrtvih otrok ob vožnji z njihovimi starši (38 % izmed vseh lani v prometnih nesrečah ubitih otrok) kot pa otrok, ki so se prisiljeni znajti sami in peš najti najprimernejšo pot do šole (23 % izmed vseh lani v prometnih nesrečah ubitih otrok). Medtem ko se je lani v Nemčiji znižalo število pešcev do 15. leta starosti, ki so izgubili življenja v prometnih nesrečah, je število takšnih mrtvih otrok ob 'taksi prevozih' njihovih staršev celo naraslo. Enostavna in prav nič alarmantna razlaga tega fenomena je, da je to pač normalno, ker se je povečalo tudi število staršev, ki so se lotili obvladovanja vloge družinskih taksistov.
Dostikrat spregledan efekt prevelike starševske skrbi za varnost njihovega potomstva v prometu, ki je zelo nevaren za njihove potomce, bo viden šele kasneje, ker se ti razvajeni otroci in mladostniki po vsej verjetnosti v javnem prometu sploh ne bodo znali 'primerno obnašati', ker jim tega življenjsko pomembnega znanja zaradi prevelikega pokroviteljstva staršev sploh ni bilo potrebno obvladati. Pravilnega obnašanja (recimo kje in na kakšen način se prečka cesto, na kakšne nevarnosti morajo biti pozorni …) v javnem prometu se otrok ali mladostnik ne bosta naučila na zadnjem avtomobilskem sedežu ob brskanju po pametnem telefonu ali igranju video igric med vožnjo …
Še nemški nasvet, ki ga podpiram tudi sam. Če vam je vaše potomstvo res pomembno, vsaj enkrat ob jutranjem odhodu v šolo pustite avtomobil doma ali pa na parkirišču v okolici šole in se v spremstvu naraščaja do šole odpravite peš ali pa z javnim prevozom. Ob tem boste vašega otroka lahko mirno in detajlno podučili o vseh nevarnostih, ki bi lahko prežale nanj ob samostojnem obisku šole. S tem dejanjem boste resnično pomagali otroku pri razvoju njegove samostojne mobilnosti in razvoju osredotočanja (koncentracija). S tem se strinja tudi nemško medicinsko osebje, ker so v študijah ugotovili, da so samostojni otroci, ki za obisk šole ne potrebujejo 'domače taksi službe' v šoli veliko bolj aktivni in tudi uspešni, poleg tega so tudi bolj dojemljivi za osvojitev novih znanj.
Nemci pravijo, da mora biti 'učna pešpot' do šole dolga najmanj 250 metrov. Na to so že odreagirali v številnih nemških izobraževalnih enotah, kjer so ustanovili tako imenovane „Kiss + Ride" zone, kjer lahko starši parkirajo vozilo, otroci pa lahko po vnaprej določenih poteh varno pešačijo do šole.
