V teh dneh so Britanci dokončali in dobavili (nam neznanemu kupcu …) prvega novodobnega bizzarrinija, ki bo do konca leta 2023 nastal v samo štiriindvajsetih primerkih.
Zgodba o znamki Bizzarrini se je prvotno zaključila 4. decembra leta 1969 s stečajem podjetja, ki ga je leta 1964 ustanovil konstruktorski genij in neumorni testni voznik Giotto Bizzarrini, za ponovno rojstvo te legendarne avtomobilske znamke pa je poskrbel kuvajtski poslovnež Rezam Al Roumi, ki je leta 2020 napovedal preporod znamke Bizzarrini. Sedaj je pred nami prvi novodobni bizzarrini 5300 GT, ki je v celoti izdelan v veliki Britaniji, seveda v skladu z originalnimi italijanskimi načrti, čeprav so Britanci ob 'splovitvi' tega izrazito tekmovalno orientiranega avtomobila poskrbeli za nekaj tehničnih modifikacij (vgradnja sodobne zaščitne kletke, bolj zmogljivih zavor in tekmovalnega rezervoarja za gorivo), predvsem zaradi zahtev organizacije FIA glede nastopanja takšnega avtomobila na dirkah za starodobna tekmovalna vozila.
Zanimiva pa je tudi zgodba glede nastanka znamke Bizzarrini. V bistvu je za nastanek te znamke najbolj zaslužna Laura Dominica Garello (dekliški priimek), soproga Enza Ferrarija (poročila sta se leta 1923), ker je gospa Ferrari s svojim neprimernim vedenjem in konstantnim vmešavanjem v delo ljudi v Ferrarijevi tovarni povzročila razkol med vodilno strukturo podjetja in njenim možem. Ta spor se je končal 30. oktobra leta 1961 s 'Ferrarijevo nočjo dolgih nožev'. Takrat je 'il drago' (tako so Enza imenovali nekateri zaposleni …) odpustil vodjo prodaje (Girolamo Gardini), v znak podpore Gardiniju sta znamko Ferrari 1. novembra leta 1961 zapustila še Carlo Chiti in že takrat izredno talentirani Giotto Bizzarrini. Gardini, Chiti in Bizzarrini so kmalu zatem ustanovili svoje podjetje v obliki znamke ATS (Automobili Turismo e Sport) in predstavili model ATS 2500, ki je prvi italijanski serijski avtomobil s sredinsko vgrajenim motorjem, istočasno se je Bizzarrini ukvarjal tudi z razvojem 'Shooting Brake' ('breadvan') različice ferrarija 250 GTO, katere razvoj je omogočil italijanski grof Giovanni Volpi.
Bizzarrini je ustvaril tudi Ferrarijev odgovor na tekmovalne uspehe znamke Abarth v obliki modela znamke ASA (model 1000 GT, znan tudi kot 'Ferrarina' (mali ferrari)), znan pa je tudi kot oče prvega Lamborghinijevega V12 motorja (3,5 litra), ki je premikal vse 12 valjne lamborghinije še nadaljnjih 20 let. Ker se posel z znamko ATS ni odvijal najbolje, je Bizzarrini v tem obdobju ustanovil svoje podjetje, ki se je na začetku imenovalo Autostar, kasneje smo dobili Bizzarrini & Co. in na koncu podjetje z imenom Prototipi Bizzarrini. Takrat je v to zgodbo vstopil Renzo Rivolta, bogati italijanski industrialec, ki ga poznamo predvsem po tem, da je znamki BMW prodal licenco za izdelavo legendarne isette. Renzo Rivolta je takrat želel postati cenjen proizvajalec pravih GT avtomobilov, zato je kmalu rekrutiral Bizzarrinija, ki je leta 1962 ustvaril prvega italijansko-ameriškega 'hibrida' (vozilo italijanskega proizvajalca z vgrajenim ameriškim pogonskim sklopom) v obliki modela iso rivolta 300 GT. Rivolta je takrat ciljal še više, ker je želel, da mu Bizzarrini ustvari še tekmovalni avtomobil, ki se bo v pogledu zmogljivosti lahko kosal z najboljšimi na svetu. Tako smo leta 1963 dobili prototipni iso grifo A3/C, vendar se tudi ta zgodba ni odvila srečno, ker Rivolta (podobno kot Ferruccio Lamborghini) ni želel financirati avtomobilskega športa, zato sta se z Bizzarrinijem na koncu razšla.
Takrat se je Bizzarrini odločil za samostojni razvoj in izdelavo modela A3/C, vendar v nekoliko spremenjeni obliki (za prvotno obliko je poskrbel Nuccio bertone), z izboljšanim podvozjem (večino testnih kilometrov je prevozil Bizzarrini …) in izboljšanim pogonskim sklopom (5,3-litrski V8 motor iz modela corvette) iz regalov znamke Chevrolet. Tako se je leta 1964 pojavil prvi bizzarrini 5300 GT, ki je na vztrajnostni dirki v Franciji (24 ur Le Mansa) leta 1965 hitro pokazal svojo vrednost, ker je njegova francoska posadka (dirkača Regis Fraissinet in Jean de Mortemart) dosegla 1. mesto v kategoriji prototipov. Kot zanimivost velja omeniti, da je Giotto Bizzarrini po koncu te dirke prevzel ta dirkalnik in ga lastnoročno odpeljal domov v Italijo. Tudi novodobni 5300 GT je opremljen s pogonskim sklopom znamke Chevrolet, vendar pod motornim pokrovom v tem primeru ne najdemo kakšnega sodobnega motorja te znamke, temveč 5,3-litrski pogonski sklop s karakteristikami, ki ustrezajo originalu. Britanci pravijo, da lahko vgrajeni pogonski sklop v novodobnem bizzarriniju mobilizira več kot 400 'konj' (294 kW), nekateri ob tem omenjajo celo 480 KM (353 kW). Ker gre v primeru tega avtomobila za dokaj lahek dirkalnik (neto masa: 1230 kg) ste lahko prepričani v dobre zmogljivosti takšnega avtomobila. Večina izdelanih primerkov bo oblečenih v karoserijo iz steklenih vlaken (fiberglas), če se bo naročnik takšnega vozila odpovedal originalnosti, bo deležen izdelave karoserije iz ogljikovih vlaken.
Vse skupaj pa ni ravno poceni, ker bo potencialni kupec takšnega avtomobila ob nakupu olajšan za najmanj 1,65 milijona ameriških dolarjev.
