Pred nekaj dnevi je svet obkrožila novica o nastajanju novega avtomobilskega super koncerna, ki mu večina poznavalcev napoveduje svetlo prihodnost, ker se oba glavna akterja (koncern FCA & koncern PSA) te sanjske poroke (eden (PSA) izmed obeh partnerjev si je želel poroke, drugi (FCA) se je moral poročiti …) že zelo dolgo in posledično tudi zelo dobro poznata.
Številni komentatorji tega prelomnega dogodka za francosko in italijansko-ameriško avtomobilistično industrijo ob iskanju smiselnosti takšne poroke omenjajo predvsem komplimentarnost glede produktov, ob tem pa pozabljajo, da so imeli Italijani in Francozi že v preteklosti stkane številne uspešne poslovne vezi, ki v nekaterih primerih trajajo še danes. Pozabiti pa ne smemo niti na tradicionalno sožitje obeh narodov, ker so bili italijanski avtomobili vedno priljubljeni med kupci v Franciji, podobno pa velja tudi za francoske avtomobile v Italiji.
Lep dokaz te trditve se skriva v zgodovinskih analih znamke Alfa Romeo, ker je legendarni francoski konstruktor Alexandre Darracq leta 1906 v Milanu ustanovil družbo S.A.I.D. (Società Anonima Italiana Darracq), ki se je kasneje prelevila v podjetje A.L.F.A. (Società Anonima Lombarda Fabbrica Automobili), odnosno znamko Alfa Romeo. Pri tej avtomobilski znamki so kasneje (po drugi svetovni vojni) nekaj časa nastajali tudi licenčni renaulti. Po drugi strani so Francozi že leta 1907 dobili družbo SAFAF (Société Anonyme Française des Automobiles FIAT), ki se je kasneje (leta 1934) prelevila v znamko SIMCA (Société Industrielle de Mécanique et de Carrosserie Automobile), kjer so dolgo (do konca leta 1958) izdelovali predvsem licenčne fiate za francosko tržišče. Poleg tega so bili Italijani zelo aktivni tudi pri razvoju nekaterih avtohtonih modelov (modeli 8, 9, 1000, 1300 in 1500 …) znamke SIMCA, ki je po letu 1958 pričela sodelovati z znamko Chrysler.
Naslednje francosko-italijansko poglavje smo dobili leta 1968, ko si je znamka Citroën omislila nakup italijanske butične znamke Maserati, ki so jo kmalu po nastanku (1974) prvotne skupine PSA (Peugeot & Citroën) prodali lastniku (Alejandro de Tomaso) italijanske avtomobilske znamke De Tomaso. Že leta 1978 so se stkale prve pomembnejše vezi med skupino PSA in koncernom FIAT, ker so takrat ustanovili družbo SEVEL, kjer tudi v današnjih časih nastaja trio popularnih lahkih gospodarskih modelov (fiat ducato, citroën jumper in peugeot boxer). Dve leti kasneje so v obeh koncernih združili moči ob osvajanju Južne Amerike, ker so leta 1980 ustanovili skupno podjetje Sevel Argentina (Sociedad Europea de Vehículos para Latinoamérica), kjer so nastajali tudi osebni avtomobili znamk FIAT (predvsem modela 147 (127) in 128) in Peugeot (modela 504 & 505). Omeniti pa velja tudi aktualno sodelovanje obeh avtomobilskih koncernov v Turčiji, kjer nastaja trio francosko-italijanskih kompaktnih lahko-gospodarskih trojčkov (fiat qubo, citroën nemo in peugeot bipper).
Zakaj lahko aktualno bratenje med Američani, Francozi in Italijani ter tudi Britanci (Vauxhall) in Nemci (Opel) označimo kot sanjsko poroko? Italijani in Američani trenutno živijo predvsem na račun prodajnih uspehov v Severni Ameriki, kjer kupci še vedno zelo cenijo poltovornjake znamke RAM ter SUV vozila znamke Jeep. Ob tem so pri FCA skoraj povsem zanemarili razvoj hibridnih, električnih in avtonomno delujočih avtomobilov, predvsem zaradi ogromnih stroškov razvoja takšnih vozil in trenutno, ko večina kupcev še vedno prisega na fosilno gnana vozila, zelo negotovih prodajnih številk. Tudi pri PSA trenutno ne blestijo na področju razvoja avtonomnih vozil, imajo pa veliko več izkušenj in znanja glede izdelave hibridnih in električnih avtomobilov. Poleg tega skupina PSA potrebuje nova tržišča, ob tem jih seveda zanima predvsem vrnitev na severnoameriško tržišče (ZDA & Kanada), ki so ga Francozi zapustili leta 1980. Sedaj s tem ne bodo imeli veliko težav, ker se bodo lahko oprli na razvejano prodajno mrežo skupine FCA.
S poroko si bodo pri znamki FIAT lahko zagotovili nastanek povsem nove modelne palete vozil (več SUV in 'crossover' modelov, nova predstavnika evropskega B in C segmenta …), bolj svetlo bodočnost pa analitiki napovedujejo tudi premijsko orientiranim znamkam (Alfa Romeo, Lancia in Maserati), ker imajo Francozi v tem pogledu samo znamko DS. Med znamkami, ki bodo od te poroke imele najmanj, pa omenjajo predvsem znamki Opel in Vauxhall, kjer združitve niso sprejeli odprtih rok, ker se bojijo posledic, ki se pojavijo ob takšnem združevanju. Zelo vprašljivo je tudi nadaljnje sodelovanje skupine PSA s koncernom Toyota in italijansko sodelovanje z znamkama Mazda in Mitsubishi, ker že vemo, da bodo Italijani in Francozi ob združitvi zamenjali tudi dosedanje dobavitelje sestavnih delov. O tem priča tudi skupna namera prodaje dosedanjih lastniških deležev v obeh podjetjih (Faurecia & Comau), ki naj bi se zgodila v kratkem. Na dogajanje pa lahko vplivajo tudi Kitajci, odnosno trenutno četrti največji kitajski proizvajalec avtomobilov (Dongfeng Motor Corporation), ki s skupino PSA dobro sodeluje že od leta 1992.
