Volkswagnova afera, ki je v Nemčiji znana predvsem po besedni zvezi 'Abgas-Skandal', je tako močno pretresla tujo javnost in stroko, da so nekateri tuji komentatorji celo napovedali izgon dizelske tehnologije iz osebnih avtomobilov, vendar do tega ne bo prišlo, ker je to še vedno ena izmed ključnih motornih tehnologij za doseganje nižjih vrednosti CO2 izpustov, ki so predpisane za leto 2020.
Zakaj Nemci napovedujejo slabe obete za ljubitelje dizelsko gnanih osebnih avtomobilov, sploh če vemo, da je več kot polovica lani v Evropi prodanih novih osebnih avtomobilov opremljenih z dizelskimi motorji. Če bodo proizvajalci dizelskih motorjev v bližnji bodočnosti želeli doseči predpisane ekološke norme bodo morali razviti in v proizvodnji implementirati dodatne tehnologije, ki bodo občutno podražile nakup in vzdrževanje dizelsko gnanih avtomobilov. Poleg tega se nad dizelskimi motorji zbira čedalje več temnih oblakov v obliki spremenjene davčne politike v številnih državah, ki bo dodatno podražila nakup in vzdrževanje tako gnanih avtomobilov. Trenutna situacija je povsem drugačna, predvsem v Indiji in Evropi, kjer se je lani več kot polovica (52, odnosno 53 odstotkov) vseh kupcev novih osebnih avtomobilov odločila za vozila z vgrajenimi dizelskimi motorji.
Na vseh ostalih pomembnih svetovnih tržiščih (ZDA, Kitajska, Japonska in Brazilija) imajo kupci novih dizelsko gnanih osebnih vozil kvečjemu status 'vaških posebnežev', v Braziliji boste zaman iskali dizelsko gnan osebni avtomobil, ker so osebna vozila z vgrajenimi 'traktorskimi' motorji že zdavnaj izgnali iz javnega prometa. Izmed vseh lani v Evropi prodanih novih dizelsko gnanih osebnih avtomobilov jih največ prihaja iz tako imenovanega 'golfovega razreda' (evropski C segment), ker se je za dizelsko tehnologijo odločila četrtina kupcev (24,8 %) novih osebnih avtomobilov, trenutno je dizelska tehnologija cenjena tudi pri kupcih 'superminijev' (evropski B segment, 12,2 %) ter pri kupcih vozil iz D segmenta (11,1 %). Bolj marginalne so kvote v kategoriji mestnih malčkov (evropski A segment, 0,4 %) ter pri kupcih novih prestižnih osebnih avtomobilov (evropski E segment), kjer je bilo lani takšnih samo 4,5 odstotka, ostali premožni Evropejci so si raje kupili bencinsko gnana osebna vozila (prava premium izbira), ki niso namenjena 'navideznim bogatašem' (lastniki velikih osebnih avtomobilov in velikih SUV vozil z vgrajenimi dizelskimi motorji …), ki si vzdrževanja bencinsko gnanih vozil sploh ne morejo privoščiti, ker pač živijo po znanem nemškem motu 'Mehr Schein als Sein'…
Po napovedih svetovalnega podjetja Roland Berger bodo dizelski motorji do leta 2030 dokončno izgubili še večje tržne deleže, sploh v segmentih kot sta evropski A in B segment, ker bo vgradnja zapletene dizelske tehnologije v majhne avtomobile enostavno predraga. Zaradi tega obstaja velika verjetnost, da leta 2030 na tržiščih ne bo več majhnih avtomobilov z vgrajenimi dizelskimi motorji, padel (iz 36 na 26 %) bo tudi delež v kategoriji današnjih 'superminijev' (clio, polo, punto …) ter v vseh ostalih kategorijah. Na to bo vplival tudi razvoj dogodkov na posameznih tržiščih. V ZDA, kjer trenutna Volkswagnova afera najbolj odmeva, pričakujejo, da se bodo proizvajalci skoncentrirali predvsem na razvoj še bolj ekonomičnih in čistih bencinskih motorjev, velik poudarek bo tudi na elektrifikaciji. Dizelski motorji pa bodo postali povsem nišni produkt. Podobno slabo kaže tudi dizlom na Japonskem, kjer oblast spodbuja predvsem razvoj alternativnih pogonov. Kitajci so po nalogu oblasti čedalje bolj dovzetni za električne osebne avtomobile, zato bodo dizelski motorji na Kitajskem še naprej rezervirani predvsem za tovornjake, avtobuse ter kmetijsko in gradbeno mehanizacijo. Še najbolje kaže indijskim kupcem, ker Nemci v tej državi predvidevajo celo porast prodaje dizelsko gnanih osebnih avtomobilov.
