Boije Ovebrink
Na Švedskem se v teh dneh pripravljajo na potencialno osvojitev naslova najhitrejšega hibridnega tovornjaka na svetu, ker so se zaposleni pri podjetju Volvo Trucks v zadnjih štirih mesecih intenzivno ukvarjali z dokončnim razvojem unikatnega tovornjaka, ki bo v letošnjem novembru poizkusil pridobiti prej omenjeno titulo.
Pričetek te zgodbe o hitrem tovornjaku z imenom 'Mean Green' pa sega v november leta 2007, ko je švedski voznik Boije Ovebrink s svojim tovornjakom 'The Wild Viking' (volvo NH16) pri pospeševanju od 0-1000 metrov dosegel rekordno hitrost 158.829 km/h. Po takratni osvojitvi svetovnega hitrostnega rekorda v kategoriji tovornjakov z delovno prostornino motorja, ki ne presega 16 litrov, se je pri Ovebrinku oglasil prvi človek (Staffan Jufors) podjetja Volvo Trucks in ga povprašal o njegovih nadaljnjih ciljih in projektih. Takrat mu je Ovebrink namignil, da bi rad sodeloval pri razvoju in izdelavi hitrega hibridnega tovornjaka, ker želi s takšnim vozilom osvojiti nov svetovni rekord.
Ideja je pristala na plodnih tleh, ker so se Švedi kmalu zatem pričeli ukvarjati z razvojem 'športnega' tovornjaka, ki bi Ovebrinku omogočil realizacijo sanj. Za osnovo so uporabili tri poškodovane (dva predstavnika serije FH in kabina ameriškega modela iz serije VN) tovornjake znamke Volvo, ki so v ta donatorski projekt vložili samo 'zdrave organe'. Po približno treh letih razvoja pa so bili Švedi prisiljeni skoraj opustiti projekt hibridnega tovornjaka, ker se je letos na obzorju pojavila grožnja v obliki češke ekipe, ki je želela podreti Ovebrinkov obstoječi rekord iz leta 2007. Zato je Ovebrink v letošnjem juniju opravil novo vožnjo, ki je prinesla nov svetovni rekord (od 0-1000 metrov (stoječi start): 166.7 km/h) in končno hitrost 260 km/h. Nato so Švedi lahko nadaljevali z izdelavo hibridnega tovornjaka.
Pod motornim pokrovom tega hibrida se skriva modificirani (drugačni bati in injektorji goriva z dvojno kapaciteto) turbodizelski agregat znamke Volvo (FH D16G), ki lahko v serijski verziji realizira 700 KM in je pri tem tovornjaku postavljen centralno za vozniško kabino. Po dodelavi pa motor ponuja uporabniku 1900 'konj', ki se jim je pridružilo še 200 električnih 'konj' in 1100 Nm motornega navora, prispevanih s strani dodanega elektromotorja.
Ker se tudi Švedi zavedajo, da prevelika masa ubija športnost, so poskrbeli za izdatno dieto in odsotnost vse nepotrebne komfortne 'navlake'. Pri tem tovornjaku ima prednja osovina samo 57 kilogramov, pri serijskih predstavnikih pa 100 kilogramov. Vgrajeni i-shift menjalnik pa sploh nima prve prestave, kar je prineslo dodatnih 7 kilogramov pri varčevanju z maso. Švedski dirkalnik počiva na unikatnih nizkopresečnih pnevmatikah znamke Goodyear, ki mu omogočajo hitrosti do 350 km/h. Zanimiva pa je tudi karoserijska odmaknjenost od vozne podlage, ki znaša samo 12 centimetrov.
