Organizacija Združenih narodov je leta 2010 razglasila »Desetletje za večjo varnost na cestah«, s ciljem ohraniti milijone življenj. Slovenija je leta 2011 pod pokroviteljstvom Predsednika RS ter v sodelovanju z ministri za promet, notranje zadeve in zdravje ter drugimi vladnimi in nevladnimi organizacijami svečano podpisala Zavezo deklaraciji »Desetletje za večjo varnost na cestah« (DOA). Zavezali smo se uresničevanju ciljev za izboljšanje cestne infrastrukture, uporabo varnejših vozil, pravilno ravnanje in obnašanje vseh udeleženec v cestnem prometu in izboljšanje celovite zdravstvene oskrbe in rehabilitacije žrtev prometnih nesreč.
OZN in Svetovna zdravstvena organizacija so v sodelovanju z Evropskim združenjem žrtev prometnih nesreč v okviru DOA posebno področje aktivnosti oziroma t.i. 5. steber namenili prav obravnavi po prometni nezgodi, ki je osrednja tema tudi letošnjega Svetovnega dne spomina na žrtve prometnih nesreč.
Obravnava po prometni nezgodi zajema tako zdravstveno in psihološko oskrbo oz. rehabilitacijo po nezgodi kot preiskavo same nezgode in ustrezne sodne postopke.
V torek, 15.11.2016 smo na novinarski konferenci predstavili aktivnosti, ki bodo potekale v okviru letošnje obeležitve Svetovnega dne spomina na žrtve prometnih nesreč, s sogovorniki pa smo poudarili predvsem kako prometne nezgode zaznamujejo življenje poškodovanih, njihovih svojcev, svojcev umrlih, drugih udeležencev nezgode in konec koncev tudi povzročiteljev.
Na novinarski konferenci so spregovorili:
- Robert Štaba, predsednik Zavoda Varna pot in podpredsednik Evropskega združenja žrtev prometnih nesreč
- Irma Glaner, Direktorat za javno zdravje MZ
- Ivan Kapun, vodja sektorja prometne policije na GPU
- dr. Vesna Radonjič, klinična psihologinja in ambasadorka Zavoda Varna pot
- Zdenka Vrečko, žrtev prometne nesreče
- Katja Blatnik, programski vodja Zavoda Varna pot
Zavod Varna pot bo letošnje leto desetič zapored obeležil Svetovni dan spomina, zato je Robert Štaba poudaril, da smo v teh letih v sodelovanju z različnimi organizacijami prehodili dolgo pot – pot od prve svečke, ki so jo prižgale mame v spomin do svetovnega obeleževanja, ki se mu pridružuje tudi veliko slovenskih krajev.
Bolečina svojcev in poškodovanih v nezgodah je bila predolgo skrita, zato je prav da se včasih tudi bolj jasno in glasno izpostavi, da kljub napredkom še nismo dosegli ciljev in da je potrebno narediti še veliko, da dosežemo Vizijo Nič. Na tej poti pa je potrebno predvsem sodelovanje in spoštovanje – spoštovanje drug do drugega na cesti, spoštovanje do prizadevanj in aktivnosti ter seveda spoštovanje tudi do žrtev prometnih nesreč.
Ministrstvo za zdravje je krovna organizacija zdravstvene oskrbe po prometnih nezgodah in v Sloveniji le-ta zajema vse od dispečerskih enot, ki se bodo v prihodnje še razširile, 24 urne nujne medicinske pomoči, helikopterske enote, posebne obravnave množičnih nesreč do možnosti psihološke ali psihiatrične pomoči, je povedala Irma Glaner iz Direktorata za javno zdravje. Ministrstvo za zdravje je zelo aktivno tudi na področju preventive in sodelovanju z nevladnimi organizacijami. Med prejemniki
javnih sredstev je tudi Zavod Varna pot.
Ivan Kapun iz Generalne policijske uprave pa je izpostavil, da policija prometne nezgode obravnava po pravilih, strokovno in profesionalno. V zadnjih letih pa so temu dodali še »z občutkom«. Policija je med prvimi, ki obravnava prometno nezgodo, odgovorni so tudi za posredovanje informacij svojcem, zato je pomembno da so policisti na to posebej pripravljeni in usposobljeni, saj je »…spekter žrtev večji, kot so si včasih predstavljali,« je še poudaril Kapun.
Policija si prizadeva za čim bolj kvalitetno obravnavo prometnih nezgod, v kateri želijo izključiti človeški faktor oz. napako, zato so pridobili novost - skener za obravnavo nezgod. Kapun je še poudaril, da je njihova prva naloga nadzor zaradi preventive, da so prometnih nezgod sploh ne bi prišlo.
V promet se vključujemo vsakodnevno in na žalost le-ta terja svoj davek. Nekaj trenutkov je dovolj, da se življenje, ki ga poznamo, razsuje v nič, je povedala klinična psihologinja dr. Vesna Radonjič Miholič. Da vidimo razsežnost posledic prometnih nezgod ne smemo gledati le število umrlih, prišteti moramo še vse poškodovane in to število nekajkrat pomnožiti, saj prometna nezgoda prizadene tudi svojce, bližnje, prijatelje, sodelavce in konec koncev tudi povzročitelje.
Posledice pa so navadno dolgotrajne, zato je prav da se osebam, ki jih je prometna nezgoda prizadela pomoč ponudi takoj in blizu njihovega doma. Vsako življenje šteje in vsaka izguba je tragedija, je še povedala Vesna Radonjič in vsakdo lahko prispeva, da bo promet varnejši - s svojim zgledom, opozorilom in dejanji.
Na novinarski konferenci je spregovorila tudi Zdenka Vrečko, mama, ki je pred petimi leti v prometni nezgodi izgubila svojo hčer. »Nemogoče je opisati občutke ob takšni izgubi. Čas ne zaceli ran in imam občutek da živim neko drugo, rezervno življenje, saj ni nič več tako, kot je bilo pred nesrečo,« je povedala ga. Zdenka. Pomembno je, da po takšni izkušnji poiščeš pomoč, da se o tem pogovoriš, da deliš svojo izkušnjo tudi s takšnimi, ki te razumejo, saj so sami doživeli podobno.
Zdenka pa je izrazila tudi nezadovoljstvo s sistemsko ureditvijo – psihološka pomoč je preko zdravnika dosegljiva, vendar so čakalne dobe predloge. Posebej pa je izpostavila še problem neinformiranja s strani sodstva, saj kot svojec umrle osebe nisi stranka v postopku in ne veš kaj se dogaja. Na koncu le prejmeš odločitev, na katero se sicer lahko pritožiš, vendar kot žrtev velikokrat tudi psihološko nisi dovolj močen, da bi to lahko storil.
Katja Blatnik, vodja projekta Svetovni dan spomin na žrtve prometnih nesreč je predstavila še aktivnosti, ki bodo v prihodnjih dneh potekale po Sloveniji in pobudo »Hvala, ker me spoštuješ«, v kateri že nekaj tednov sodelujejo številne šole in vrtci. Otroci s svojim izdelki in na svoj način sporočajo: »Hvala, ker ste odgovorni!«.
