Združeni narodi in Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) so pred 11. leti imenovali tretjo nedeljo v novembru kot Svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč. Že deseto leto se pod koordinacijo Zavoda Varna pot ta dan obeležuje tudi v Sloveniji.

V številnih občinah, vrtcih, šolah so skupaj z vladnimi in nevladnimi organizacijami (Združenje šoferjev in avtomehanikov Slovenije, AMZS, Rdeči križ, Karitas idr.), potekale številne aktivnosti, preventivno-izobraževalne delavnice, likovne in kulturne prireditve. Otroci in mladi so ustvarjali številne izdelke v opomin in spomin na žrtve prometnih nesreč kot tudi ideje kako izboljšati varnost na cestah, vse od letošnjim sloganom v Sloveniji – Hvala ker me spoštuješ.

Gre za dan ob katerem se spominjamo vseh umrlih in poškodovanih v prometnih nesrečah skupaj z njihovimi bližnjimi, prijatelji, sodelavci in znanci, ob enem pa spodbujamo celotno družbo k večjim aktivnostim za zmanjševanje posledic na cestah. V letošnjem letu je bila osrednja globalna tematika, pod okriljem Evropskega združenja žrtev prometnih nesreč (FEVR), namenjena izzivom, ki nas še čakajo na področju obravnave po prometni nezgodi:
- zdravstvene in psihološke oskrbe žrtev prometnih nesreč,
- raziskavi in preiskavi vzrokov prometnih nesreč ter
- sodnim postopkom,

V Sloveniji so obeležili dan Spomina na žrtve prometnih nesreč po več številnih krajih. Osrednja obeležitev pa je potekala v Ljubljani, v Mestni hiši, kjer se nam je pridružila svečana gostja in govornica, evropska komisarka za promet mag. Violeta Bulc. Kot je predstavila v svojem nagovoru, namenjajo v Evropski komisiji velik poudarek zmanjševanju posledic prometnih nesreč, saj le-te predstavljajo visok osebni in širši družbeni davek. Podpora večjim programom na področju varne infrastrukture, vzgoje in izobraževanja, uskladitve zakonodaje ter sodobnih tehnoloških naprav je le nekaj izzivov, ki jih bodo na ministrski konferenci na Malti v prihodnjem letu osvetlili in predlagali cilj uresničitev Vizije 0 na evropskih cestah do leta 2050. Pozvala je vse deležnike, ki kakorkoli lahko prispevajo k večji varnosti na cestah k skupnemu sodelovanju, saj le tako lahko delujemo v skupni evropski državi.

Minister za infrastrukturo dr. Peter Gašperšič je poudaril, da na slovenskih cestah v zadnjih dveh letih beležimo poslabšanje varnosti. Zaradi tega bodo namenili v prihodnem letu in tudi v bodoče, več finančnih sredstev za varno cestno infrastrukturo, druge oblike prevozov ter za potrebne programe in aktivnosti znotraj Javne agencije za varnost cestnega prometa. Vodja Sektorja prometne policije v Upravi uniformirane policije Ivan Kapun je izpostavil, da se je včerajšnji dan žal zopet začel tragično, s še enim premladim izgubljenim življenjem v prometni nesreči v Komendi, letos je to že 119 letošnja žrtev. Izpostavil je pomembnost spoštovanja pravil in medsebojnih odnosov udeležencev v cestnem prometu in porast prometnih nesreč zaradi hitrosti in alkohola, ki še vedno pomenita največji vzrok za nastanek najhujših prometnih nesreč.

Kljub kritikam, ki so jih nemalokrat deležni policisti pri izvajanju represivnega dela, pa je osvetlil vsa preventivno-izobraževalna angažiranja v katerih sodelujejo z različnimi deležniki in zaključil, da policisti nedvomno lažje preživijo kakšno tovrstno kritiko kot pa trenutek, ko morajo na dom sporočiti najhujšo novico smrti ali poškodbe v prometni nesreči.

Predsednik Zavoda Varna pot Robert Štaba se je ob 10 obletnici obeleževanja Svetovnega dne spomina na žrtve prometnih nesreč zahvalil številnim žrtvam, ki so nemim statističnim številkam dali ime, priimek in življenjsko zgodbo. To smo in so storili, ko je bila Slovenija v obdobju 2001-2007 ena najslabših držav v EU in to delamo danes, ko se stanje na slovenskih cestah ponovno poslabšuje.
Zakaj? Da strnemo vrste tako tisti, ki so v družbi odgovorni za sistemske rešitve in aktivnosti, nevladni sektor kot tudi sleherni posameznik in skupaj ustvarimo varne ceste.
Ministra za infrastrukturo je pozval k pogumu in izzivu, da na podlagi primera dobre prakse Ljubljane, ki si je iz zaspanega in sivega glavnega mesta, zadala jasen cilj, izdelala pot, program, aktivnosti ter zbrala sposobne kadre, ki so v hudi konkurenci evropskih mest in zahtevnimi merili in kriteriji uresničili in dosegli cilj – Ljubljana - Zelena prestolnica EU. S tem se je dvignila kvaliteta in standard življenja, razvil turizem, kultura, gospodarstvo itd. In tako bi si po istem ključu lahko podali izziv da Slovenija postane vodilna država na področju varne mobilnosti, saj imamo vse dane možnosti.

Navzoče so nagovorili še:
- Predsednik AMZS, Anton Breznik
- Predsednik ZZŠAM, Aleš Kocjančič
- Predsednik RKS, prof. dr. Dušan Keber
- Generalni tajnik Slovenske Karitas, Imre Jerebic

Vsem smo za svojo desetletno aktivno podporo Svetovnemu dnevu spomina na žrtve prometnih nesreč podarili tudi svečane zahvale. Evropsko združenja žrtev prometnih nesreč, je na osrednji prireditvi v Ljubljani, evropski komisarki mag. Violeti Bulc, izročilo posebno zahvalo za aktivno podporo številnim programov in iskanju globalnih in sistemskih rešitev za varno mobilnost v Evropi. Plaketo ji je izročil podpredsednik evropskega združenja žrtev prometnih nesreč in predsednik Zavoda Varna pot Robert Štaba.